Drama Razodetja se navezuje na Jovanovićevo dramo Karamazovi iz leta 1980. Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor je povedala, da je v Razodetjih Jovanović popisal zgodbo razpada Jugoslavije. Besedilo ima po njenih besedah dve ambiciji. Prva je zgodbo predstaviti skozi oči nedolžne ženske Olge, druga pa je obdržati distanco do izbrane tematike oziroma se vsaj izogniti poantirani analizi ali celo obtožbi.
Jovanovićeva Razodetja so ob avtorjevi 70-letnici izšla v knjižni obliki v zbirki Beletrina Študentske založbe. Hieng Samoborjeva je dolgo iskala "kompetentnega režijskega očeta" za odrsko postavitev in ga našla v Pipanu. Drama je napisana v obliki fragmentov in dognanih divjih skic, značilnih za Jovanovića. Pipan pa se je s polno licenco avtorja odločil igro dopolnjevati. "Snov je dokiparil in jo spremenil v format družinske sage," je še povedala Hieng Samoborjeva, ki meni, da se bodo z igro vsi starejši od 25 let lahko identificirali, mlajši pa bodo dobili veliko natančnih zgodovinskih informacij.
Kljub temu je Pipan opozoril, da ne gre za rekonstrukcijo določenega preteklega obdobja, ampak za posebno strukturiranje spomina. Avtor v drami prepleta tri paralelne zgodbe - družinsko dramo, dramo ob razpadu Jugoslavije ter zgodbo o svoji dramski pisavi, od Norcev iz 60. let do Balkanske trilogije, ki je nastala v 90. letih. Ključno pri tej drami pa je po Pipanovih besedah, da opisuje tisto, kar izhodiščna drama Karamazovi še ni zaobjela. Gre za obdobje zadnjih 30 let, ki so ga zaznamovali demokratizacija, nacionalizmi, tranzicija, vojna v regiji in nastanek novih držav na "kadavru" stare.
Drama govori o družini Svetozarja Karamazova (Sebastian Cavazza), njegovi zaljubljenosti v Slovenko Olgo in o tragični usodi njegovih otrok. Svetozar je človek, ki politiko postavi pred družino in zaradi svojega prepričanja pristane na Golem otoku. Namesto njega nato glavno vlogo prevzame žena Olga (Maja Šugman v zrelih letih in Jana Zupančič v mladosti), Slovenka, ki se zaradi ljubezni preseli Beograd in tam, kljub nezadovoljstvu ostane do smrti, je o vsebini povedal Pipan.
Cavazza je dejal, da ta predstava nima ambicije biti všečna, s čimer po njegovih besedah vnaša novo dimenzijo v slovenski gledališki prostor. Pipan pa je poudaril, da pri svojih zadnjih projektih ostaja zvest realnosti, saj ga gledališče kot pretvarjanje in iluzionizem pravzaprav ne zanimata. Dejal je, da je njegova postavitev Razodetji zgolj ena od možnih interpretacij Jovanovićevega teksta.
Nova produkcija MGL je zelo obsežna. Predstava traja 200 minut, v njej je več kot 20 nastopajočih, ki si bodo nadeli več kot 100 kostumov. Lahko se pohvali tudi z bogato glasbeno kuliso, ki vključuje med drugim četniške koračnice, narodnozabavno glasbo ter nekaj rock'n'rola. Sceno, razsekano površino, ki ni vezana na določen prostor in čas, si je zamislil Marko Japelj, za kostume je poskrbela Bjanka Adžić Ursulov, avtor glasbe pa je Mitja Vrhovnik Smrekar. Premiera bo na velikem odru MGL v četrtek, 24. marca, ob 20. uri.
STA, 23. 3. 2011
V MGL krstna uprizoritev drame Razodetja Dušana Jovanovića
:
:
STA,
4. 7. 2019
V Karakalovih termah v Rimu Verdijeva Aida kot intimna drama
STA,
18. 6. 2014
V Beogradu razstava 100 let slovenske lutkovne umetnosti
STA,
2. 3. 2022
Berlinska državna opera v novo sezono z Wagnerjevim Prstanom