Program je pripravila kuratorska ekipa, v kateri so Dragana Alfirević, Mitja Bravhar, Rok Vevar in Jasmina Založnik. Pri izbiri predstav so izhajali iz misli srbskega neoavantgardnega umetnika Vujice Rešina Tucića Mi smo bitja človeškega porekla. Kot je na predstavitvi povedala Alfirević, se zdi njegova misel iz 80. let aktualna še danes. Če je bilo že takrat govora o poreklu, se tega dandanes dotikajo razmišljanja znotraj teme transhumanizma in posthumanizma, s temo pa se posamezniki ukvarjajo na različne načine.
Ples na festivalu dojemajo kot prostor, v katerega vstopajo umetniki, kuratorji, producenti ter občinstvo in kritiki. V ta prostor vstopajo skupaj, umetniki, ki ki so jih povabili tokrat, pa se s temo ukvarjajo vsak na svoj način. Po besedah sokuratorke razmišljajo o tem, kaj pomeni za nas naša prihodnost, na kakšen način se spopasti z različnimi izzivi, kako se individualna in kolektivna telesa vpisujejo prostor in kaj lahko doprinesejo nekemu razvoju ter humanistični misli.
S tematiko porekla se letos močno povezuje zaključna predstava portugalske koreografinje Piny, ki je v predstavi G Rito ustvarila nekakšno posvetitev ženske pomladi s kolektivom 13 žensk, ki izvirajo iz različnih portugalskih kolonij. Za odprtje festivala pa bo francoski koreograf Sylvain Huc predstavil koreografsko študijo o ljudeh z naslovom Subjekti.
Kot je povedal Vevar, so se z bitji človeškega porekla ukvarjali že na preteklih CoFestivalih, v sodobni ples v Evropi pa je medtem prodrl koncept v filozofiji, ki poskuša na novo premisliti privilegij človeške eksistence nad nečloveškim. Koreografi se tako po njegovih besedah ukvarjajo z določenimi organskimi strukturami, ki jih prinašajo v koreografske oblike.
Primer tega bo na letošnjem festivalu predstava Sonje Pregrad z naslovom O, v kateri avtorica med drugim izhaja iz koreografskega zanimanja za geometrijo rastlinja. V ta del bi lahko umestili tudi plesni solo Trenutek pred tem Sanje Nešković Peršin, ki "ustvari na odru bitje z neke druge perspektive, telo onstran časa in konkretne subjektivnosti".
Nekatere izbrane predstave pa se navezujejo na razmerja med telesnim in digitalnim oziroma sodobno tehnologijo in umetno inteligenco. Takšni bosta predstavi Screamage Jana Rozmana ter Yugen Chrisa Zieglerja in Christine Bonansea, ki je zasnovana kot ples med plesalko in avatarjem.
Festival je že uvedla predstava Mateje Bučar V izvrstnem redu, ki jo bodo ponovili še nocoj v Cukrarni. V spremljevalnem delu bo med drugim predavanje o stikih med koreografijo in tehnologijo, je povedala Založnik. V času festivala bo v Kinu Šiška za plesalce deloval Odprti studio, vse do konca februarja 2025 pa bo v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu na ogled prva razstava koreografskih praks v galerijskem kontekstu na območju nekdanje Jugoslavije, ki jo bodo nato prenesli v Ljubljano.
CoFestival organizirata Nomad Dance Academy Slovenija in Kino Šiška. Kot je povedal direktor zadnjega Tibor Mihelič Syed, bo Kino Šiška sodeloval tudi v regionalni platformi sodobnega plesa Moving Balkans, nekakšnem Mentu na področju sodobnega plesa na Balkanu, ki bo maja prihodnje leto potekala v Ljubljani, Zagrebu in na Reki.