Kot je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor, je Dürenmatt pisal v tako metaforični maniri, da je igra kot dramsko besedilo še danes aktualna. Ob Kobalovi režiji pa ji je na misel prišla vzporednica z nevarnostjo, ki izhaja iz zarot farmacevtske industrije in fenomena prisluškovanja v povezavi z informacijskimi tehnologijami.

Kobala je označila kot najbolj spolitiziranega med slovenskimi režiserji, a v dobrem pomenu besede, kot človeka, ki ves čas razmišlja o dogodkih in jih aplicira na umetnost. Vendar naj bi se, kot je dejala, Kobal tokrat odrekel odkritosrčnemu političnemu akcentu.

Kobal v to ni povsem prepričan, saj je politično implicitno v tekstu in se mu ni mogoče izogniti. Sicer pa bo predstava po njegovih besedah za sodobno gledališko estetiko zazvenela stara v smislu, da se zelo "drži" avtorja, čeprav mu je nekaj pripisal na začetku in na koncu. V času študija igre drame se je ves čas spraševal, kaj groza pomeni danes.

Po besedah dramaturginje Alenke Klabus Vesel je Dürenmatt prisegal na komedijo, saj je bil prepričan, da tragedija v klasičnem smislu ne obstaja več in da ni več pravih herojev. Človek po njegovem prepričanju tava ter vedno bolj izgublja stališče in identiteto, usoda pa je samo še naključje. Vendar pa Dürenmatt ni bil pesimist in vdan v usodo. Čeprav nima herojev, ima pogumnega človeka, ki verjame v boljši jutri. Komedijo je uporabil kot sredstvo, da gledalca prelisiči, ga pripelje do tega, da začne razmišljati in se sooči z resnimi temami.

Poleg tega ves čas menjava žanre. Igra se začne kot akcijska kriminalka, nato preide k komično kriminalko in groteskno satiro. Predstava gledalca ves čas drži v napetosti, je še dejala Klabus Veselova.

V elitni psihiatrični bolnišnici doktorice Mathilde von Zahnd prebivajo trije fiziki. Eden je prepričan, da je Isaac Newton, drugi se ima za Alberta Einsteina, tretjemu, Johannu Wilhelmu Möbiusu, pa se prikazuje kralj Salomon. Vsi trije so izjemno nadarjeni znanstveniki, vendar je meja med genialnostjo in norostjo tanka.

V drugem dejanju se zgodi obrat in nenadoma ni več vse tako jasno. Je mogoče, da ti veleumi norost le hlinijo? Ima tudi slavna doktorica svoje načrte? Kdo bo koga prelisičil? Začne se igra razkrinkavanj. Avtor spretno in duhovito sprevrača vsako na novo ugotovljeno resnico, da je gledalec ves na trnih. Vse bolj postaja jasno da je norišnica prispodoba za naš svet, so o predstavi zapisali v gledališču.

Fizike je Dürenmatt napisal leta 1961. Uprizorjeni so bili leta 1962, v času, ko je bila hladna vojna med Vzhodom in Zahodom na vrhuncu in je pretila nevarnost uporabe jedrskega orožja. V slovenščino je besedilo že leta 1963 prevedla Maila Golob, prevod je za tokratno uprizoritev posodobila Mojca Kranjc.

Igrajo Bernarda Oman, Uroš Smolej, Gašper Tič, Boris Ostan, Jožef Ropoša, Stannia Boninsegna in Jurij Drevenšek, Kobal pa je k sodelovanju pritegnil tudi študente AGRFT Mirando Trnjanin, Nika Škrleca, Lovra Finžgarja in Nejca Cijan Garlattija. Likovno podobo so ustvarili scenografka Urša Vidic, kostumograf Andrej Vrhovnik in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik. Lektorica je bila Maja Cerar.