V filmu in v uprizoritvi Življenje drugih spremljamo zgodbo Gerda H. Wieslerja (Janez Škof), agenta zloglasne tajne službe Stasi, ki je v Nemški demokratični republiki represivno delovala vse do padca Berlinskega zidu. Wiesler neprestano nadzoruje dva umetnika - dramatika Georga Dreymana (Uroš Fürst) in igralko in gledališko zvezdo Christo-Mario Sieland (Saša Mihelčič).

Skozi nenehno in natančno tajno spremljanje vseh njunih življenjskih korakov in potez se agentov pogled na svet spremeni, začuti tudi negotovost o svoji lastni vlogi v svetu in represivnem državnem sistemu, v katerem živi in deluje, so zapisali v ljubljanski Drami.

Predstava skozi preteklost govori o današnjem svetu in vseh njegovih stiskah. Kot je na četrtkovi novinarski konferenci povedala dramaturginja Diana Koloini, so v uprizoritvi pomembni motivi nadzorovanja in obvladovanja drugih, pa tudi motiv tega, kako pomembna so življenja drugih za nas same in kako v njih vstopamo. Če se je to v opisanem času dogajalo skrivoma, je danes človek opazovan odkrito.

V predstavi je režiserja, avtorja besedila, scenografa in sooblikovalca luči med drugim zanimalo, zakaj v človeku obstaja temeljni strah, zaradi katerega nobeni politiki ne uspe resnično zaživeti. Ob tem je spomnil na Wieslerjeva razmišljanja v predstavi, zakaj nobeni politični opciji ni uspelo, "da bi nas naučila živeti drug z drugim".

Zanimivo se je režiserju zdelo tudi, da v gledališču vselej gledamo življenje drugih, kar lahko po svoje predstavlja nek perverzen užitek, hkrati pa se ob tem odpira vprašanje, kje je tvoje življenje. Nenazadnje pa gre po besedah režiserja tudi za zgodbo o tem, kako lahko umetnost spremeni posameznika.

Kostumografijo podpisuje Špela Ema Veble, glasbo pa Silence, ki so posebej za predstavo napisali tudi novo Sonato za dobrega človeka.