"Gledališče nam lahko pove vse. To, kako žive bogovi na nebu, to, kako trpijo ujeti v podzemlju, to, kako strast povzdiguje in ljubezen pogublja, to, kako dober človek ni potreben, to, kako prevara zmaguje, to, kako ljudje žive v stanovanjih, otroci pa v taboriščih za begunce, in to, kako se vračajo na pogorišča, in to, kako se ločujejo od svojih dragih, gledališče lahko pripoveduje o vsem," je zapisal priznani ruski gledališki režiser in profesor ter ustanovitelj moskovskega gledališča School of Dramatic Arts.
Gledališče je, tako Vasiljev, bilo in bo za vedno. Zdaj pa je po njegovem mnenju še posebej nujno potrebno, ker je izmed vseh umetnosti edino gledališče tisto, ki ne potrebuje posrednika, ki je svet sam iz sebe, ki ga lahko neposredno izkusi vsak.
"Kultura po vsem svetu se siromaši, namesto preprostega bistva in našega srečanja z njim nam podtikajo 'kulturne informacije'," je prepričan Vasiljev. Ob tem poziva: "K vragu tehnične igračke in računalniki - pojdite v gledališče, usedite se v parter ali na balkon, prisluhnite besedi, poglejte žive podobe: pred vami je gledališče, ne podcenjujte ga in ne zanemarite ga v svojem hitečem življenju."
Vasiljev je prepričan tudi, da mora biti gledališče raznovrstno in vsakovrstno. "Samo enega gledališča nam ni treba - gledališča političnih iger, gledališča politične mišelovke, gledališča politikov, gledališča politike. Gledališča vsakodnevnega nasilja - posamičnega in množičnega, gledališča trupel in gledališča krvi na trgih in ulicah, v prestolnicah in na podeželju, med verstvi in med ljudstvi," je še poudaril.
Mednarodno poslanico ob 27. marcu prebirajo na posebnih gledaliških dogodkih ali pred predstavami, mnoge države pa svetovni dan gledališča obeležujejo tudi z nacionalno poslanico. Slovensko je na prošnjo Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) napisala igralka Polona Juh. Na lastno vprašanje, kaj gledališče išče, odgovarja, da išče človeka in v človeku skrivnost. Skrivnost je individualna, a v individualnem je moč prebrati univerzalno.
Svetovni dan gledališča bo tudi letos sovpadel z začetkom Tedna slovenske drame v Kranju, kjer bodo na nedeljski otvoritveni slovesnosti podelili stanovska priznanja. ZDUS oziroma njena tričlanska komisija se je odločila, da odličje Marija Vera za življenjsko delo na področju dramske igre prejme članica Mestnega gledališča ljubljanskega Stannia Boninsegna. Boninsegna slovi kot oblikovalka dramskih karakterjev z nezgrešljivo neposredno odrsko prezenco, s svojevrstnim igralskim temperamentom. Njeno obvladovanje najrazličnejših izraznih sredstev pa temelji še zlasti na občutku za lep in izbran odrski govor, piše v utemeljitvi.
Priznanji ZDUS za igralske dosežke v letu 2015 bosta dobili Damjana Černe za vlogi Jackie in Ingeborg v uprizoritvi besedila Drame princes Elfriede Jelinek v Slovenskem mladinskem gledališču ter Matej Puc za vlogo Peera Gynta v uprizoritvi Peer Gynt Henrika Ibsena v Mestnem gledališču ljubljanskem. Priznanje Bršljanov venec za umetniške dosežke v letu 2015 pa bo prejel dramatik Nebojša Pop Tasić za cikel dramskih besedil Agatha, Gospa Bovary in Kaj pa če...
Kot je ob tej priložnosti ocenil teatrolog Blaž Lukan, slovensko gledališče v tem trenutku živi svoje običajno življenje, ne kaže velikih posebnosti ali odstopanj od že doseženega. Kljub temu se mu zdi, da je zunajinstitucionalne produkcije manj, vsaj tiste, ki nastaja zunaj večjih produkcijskih centrov, kakršni so Bunker, Španski borci, Glej, Emanat, Federacija, Plesni teater Ljubljana.
"Očitno je kriza prizadela tisto produkcijo, ki je najbolj ranljiva, najbolj 'na trgu'," meni Lukan. Med institucijami pa je po njegovem mnenju morda opaziti "preporod" Slovenskega mladinskega gledališča, ki ponovno postaja dejaven in odmeven igralec na slovenski gledališki in kulturni sceni.
Statistični urad RS je objavil podatke za leto 2014. Slovenska gledališča so takrat izvedla 4748 predstav, od tega nekaj več kot 52 odstotkov dramskih in blizu 23 odstotkov lutkovnih predstav. Skoraj tri odstotke je bilo opernih, nekaj več kot dva odstotka baletnih, več kot sedem odstotkov drugih plesnih predstav. Pet odstotkov je bilo predstav raziskovalnih gledališč, osem odstotkov pa predstav gledališč, ki se ne uvrščajo v nobeno od omenjenih zvrsti.
Statistika tako pravi, da so slovenska gledališča v 2014 pripravila povprečno 13 predstav na dan, med njimi povprečno sedem dramskih in tri lutkovne. V kulturnih domovih in zavodih pa je bilo izvedenih 1813 ali povprečno pet predstav na dan.
Pobudo, da se 27. marec razglasi za svetovni dan gledališča, je leta 1961 dal Mednarodni gledališki inštitut (ITI), ki promovira izmenjavo znanja in praks s področja uprizoritvenih umetnosti, skrbi za povezovanje med umetniki vseh narodov in narodnosti ter med drugim opozarja tudi na pomen spoštovanja človekovih pravic in kulturne raznolikosti.