"Osrednja tema opere Faust je ponavadi Faustova želja po mladosti in njegovo iskanje ljubezni. Drugače od tega tradicionalnega razumevanja opere pa naša postavitev v ospredje postavlja Mefista, njegove nagibe in načine delovanja. Mefisto želi osvojiti Margaretino dušo, pri tem pa mu Faust služi le kot sredstvo za dosego cilja, ki je nadvse velikopotezen, saj je Margareta krona čistosti in pobožnosti," so režiserjeve besede navedli v SNG Opera in balet Ljubljana.
Van Laecke je povedal, da je Mefisto za dosego svojega cilja potrpežljiv in čaka, kdaj bo lahko zgrabil Margaretino dušo. To je tudi razlog, da je v njihovi postavitvi večino časa prisoten na odru, tudi ko ne poje. "Mefisto je sposoben manipulirati z vsemi, ne more pa z Margareto, saj je njena duša preveč čista. Mora počakati, in to želim pokazati," je dodal.
Faust je že peta Van Laeckejeva režija v SNG Opera in balet Ljubljana, zato, kot je povedal, precej dobro pozna tako samo hišo kot sodelavce. Med njimi se je že vzpostavilo zaupanje in vedel je, kaj lahko pričakuje, postavljanje predstave na oder pa mu je bilo v izjemno veselje. "Imam odlično ekipo sodelavcev in fantastično zasedbo," je povedal in dodal, da je predstava resnično skupinsko delo.
Na drevišnji premieri bodo nastopili solisti Aljaž Farasin (Faust), Peter Martinčič (Mefisto), Martina Zadro (Margareta), Jože Vidic (Valentin), Nuška Drašček (Siebel), Mirjam Kalin (Marta) in Rok Bavčar (Wagner). Orkester bo tokrat prvič vodil mladi dirigent belgijskega rodu Ayrton Desimpelaere, ki od leta 2017 deluje kot gostujoči dirigent na Šoli za jazzovsko in sodobno glasbo IMEP v Parizu, kjer je tudi profesor orkestrskega dirigiranja, zborovskega petja in pevske tehnike.
Kostumograf predstave je Yan Tax, scenograf Paul Gallis, oblikovalec svetlobe Marc Heinz, za koreografijo pa je poleg režiserja poskrbela Ingrid Coppieters. Premieri bo do 26. marca sledilo še osem ponovitev.
Van Laecke je v ljubljanski Operi že režiral režiral opere Katja Kabanova, Lucija Lammermoorska, Devica Orleanska ter Capuleti in Montegi.
Gounodov Faust velja za eno najbolj slikovitih romantičnih del iz svetovne operne literature. Libreto sta napisala Jules Barbier in Michel Carre po Carrejevi dramski predlogi Faust in Margareta ter Goethejevem Faustu. Krstno uprizoritev je Faust doživel leta 1859 v pariškem Theatre Lyrique in čeprav se je delo skladatelja, ki je v svojih stvaritvah uspešno uveljavil tipične francoske značilnosti, po besedah dramaturginje v SNG Opera in balet Ljubljana Tatjane Ažman zdelo nekaterim preveč "nemško", manjkalo pa ni niti kritikov, ki so operi, polni čudovitih melodij, očitali nemelodičnost, se je Faust občinstvu priljubil.
Svoj zmagoviti pohod na evropske operne pa je opera začela desetletje pozneje, leta 1869, ko je Gounod delo za uprizoritev v pariški operi obogatil z recitativi, s posameznimi točkami (Valentinova arija, kuplet Mefista v četrtem dejanju) in s skoraj dvajset minut dolgim baletom ter tako Fausta močno približal strukturi velike opere, je še zapisala Tatjana Ažman.