V 30. in 40. letih 20. stoletja sta namreč koreografirala in plesala Straussove Legendo o Jožefu in Norčije Tilla Eulenspiegla. Skupaj s skladateljem sta ustvarila tudi njegov zadnji balet Nekdanje svečanosti ter koreografirala plese v operah Daphne in Saloma. Pino Mlakar, ki je preminil leta 2006, je bil ena zadnjih prič časa, v katerem je ustvarjal Strauss.

Dokumentarni film pripoveduje o znamenitem skladatelju in o njegovem odnosu do baleta in plesa, o njihovem skupnem delu v vili družine Strauss v Garmisch-Partenkierchnu in o pomembni vlogi, ki jo je Strauss odigral na umetniški poti Pie in Pina Mlakarja, so sporočili iz SNG Opera in balet Ljubljana.

Film v režiji in po scenariju Danice Dolinar je nastal ob lanskoletni 150. obletnici Straussovega rojstva v produkciji RTV Slovenija. Strokovna sodelavca sta bila Vesna Mlakar in Richard Eckstein, direktor fotografije Mišo Čadež, mojster montaže Andrej Modic.

Pia (1910-2000) in Pino Mlakar (1907-2006) sta svoji imeni sta vtkala v neločljiv spoj lastne plesne umetnosti, po kateri sta bila znana po vsej Evropi.

Pino je plesal v Zürichu, Berlinu, Münchnu, med letoma 1946 in 1960 pa je bil član ljubljanske opere. Plesni poti se je zapisal leta 1927 na Koreografskem inštitutu Rudolfa Labana v Hamburgu, kjer je srečal leto dni mlajšo Mario Luizo Pio Beatrice Scholz, s katero sta več kot 70 let delila življenjsko in umetniško pot.

V času svojega delovanja sta poskrbela za koreografski opus, ki obsega 50 baletov, od katerih je 12 celovečernih. Med temi velja omeniti predvsem baleta Vrag na vasi in Lok, ki sta bila ustvarjena le za dva plesalca.

Baletnika sta po drugi svetovni vojni uspela postaviti profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila slovensko državno baletno šolo. Pino je bil 25 let tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.

Izdala sta več knjig, med drugim knjigi v nemščini, ki sta pomemben dokument o 300 letih razvoja evropskega gledališkega plesa. Pino je v slovenščini napisal še knjigi Ples kot umetnost in gledališče ter Srečne zgodbe bolečina. Za svoje ustvarjanje sta tako doma kot v tujini prejela številna priznanja, med drugim sta bila Prešernova nagrajenca.