Protagonista igre Jacques in Jacquesov gospodar potujeta po prostranem, odprtem svetu ter se med potovanjem kratkočasita s pripovedovanjem opolzkih zgodbic in zastavljanjem težkih filozofskih vprašanj. Ob tem se ves čas sprašujeta, kdo sta, kam potujeta, ali je odgovornost oziroma krivda za lastno "usodo" njuna ali pa je določena nekje zgoraj, v nekem širšem, večjem načrtu, a nobeden od njiju ni zmožen spremembe in preobrazbe.
Vsi liki v uprizoritvi poskušajo povedati svoje v glavnem ljubezenske zgodbe, skačejo drug drugemu v besedo, vdirajo drug drugemu v zgodbo in doživljajo ljubezenski zanos, telesno strast, varajo in so žrtve prevar, spletkarijo in se maščujejo, nazadnje pa so kaznovani za svoje (in tuje) napake. Ujeti v brezčasnost so pričevalci hitrosti, s katero človeštvo drvi skozi čas, in s tem živi pričevalci večnosti rojevanja novih zgodb, novih popotnikov, novih avtorjev, novih dogodkov, ki pa v seštevku težko odtehtajo neusmerjenost sveta.
Dramsko besedilo in uprizoritev Jacques in njegov gospodar nas tako soočita z liki, ki so sicer že preživeli svoj družbeni čas, a mu še vedno vladajo. Vabita k preizpraševanju resnice, samoumevnosti dinamike moči ter najrazličnejših zgodb in predstav o vednosti, ki nas narativno oblikujejo na mitološki, družbeno-politični in osebni ravni. Ob tem pa opozarjata, kako daleč lahko človeka pripelje (s čustvi in subjektivnimi stališči podčrtana) zaverovanost v svoj prav, preden je sposoben doumeti, da njegova dejanja škodujejo drugim, so ob razstavi zapisali v Drami.
Kundera je dramo Jacques in njegov gospodar napisal leta 1971 v času po sovjetskem vdoru na Češkoslovaško, ko zaradi svojih političnih stališč ni mogel objavljati, in sicer na vabilo, da pod tujim imenom napiše priredbo Idiota F. M. Dostojevskega. V predgovoru k igri je navedel vrsto razlogov za svojo odločitev, predvsem pa poudaril, da je v Diderotovem romanu našel v zgoščeni obliki bistvene postavke sodobne zahodne misli: inteligenco, humor in domišljijo.
Dramaturginja Staša Prah je na novinarski konferenci pred premiero povedala, da je Kundera igro pisal kot odziv na poseben čas ter da je izbral roman, ki ima v zgodovini literature posebno mesto. Kot je dejala, gre za veliko zgodbo, iz katere je že Kundera "potegnil svoje stvari in jih postavil v specifičen čas in prostor", zdaj pa to počnejo tudi sami. Zgodbo skozi svoje oči postavljajo v naš čas in prostor, kar jim je krati omogoča, da poskušajo biti v vsebini zelo sodobni.
V gledališkem listu je zapisala, da uprizoritev "ne odgovarja na ključna eksistencialna vprašanja in gledalcu ne ponudi niti rešitve niti katarzičnega očiščenja zla. Postavi nas na pot in nas skozi negativno zgodbo brez morale ali nauka sooči s stanjem duha, ki je, kakršno je, ker je takšno od zmeraj".
V vlogi Jacquesovega gospodarja igra Timon Šturbej, v vlogi Jacquesa Branko Šturbej. V uprizoritvi igrajo še Pia Zemljič, Rok Vihar, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Sabina Kogovšek, Veronika Drolc, Eva Jesenovec, Saša Pavlin Stošić in v alternaciji Gorazd Logar in Primož Vrhovec. Avtor novega prevoda je Primož Vitez, scenografka predstave je Sara Slivnik, kostumografka Tina Bonča, skladatelj Laren Polič Zdravič, koreograf Matjaž Farič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak in lektor Arko.
Prvi sklop ponovitev bo na sporedu med 27. in 30. decembrom, naslednji pa predvidoma marca 2022.