Kundera je dramo Jacques in njegov gospodar napisal leta 1971 v času po sovjetskem vdoru na Češkoslovaško, ko zaradi svojih političnih stališč ni mogel objavljati. Na vabilo, da pod tujim imenom napiše priredbo Idiota F. M. Dostojevskega, se je odzval s svojo gledališko priredbo romana enega vodilnih predstavnikov francoskega razsvetljenstva Denisa Diderota Fatalist Jacques in njegov gospodar, so zapisali v Drami.

Dramaturginja Staša Prah je na novinarski konferenci povedala, da je Kundera igro pisal kot odziv na poseben čas ter da je izbral roman, ki ima v zgodovini literature posebno mesto. Kot je dejala, gre za veliko zgodbo, iz katere je že Kundera "potegnil svoje stvari in jih postavil v specifičen čas in prostor", zdaj pa to počnejo tudi sami. Zgodbo skozi svoje oči postavljajo v naš čas in prostor, kar jim je krati omogoča, da poskušajo biti v vsebini zelo sodobni.

V gledališkem listu je zapisala, da uprizoritev "ne odgovarja na ključna eksistencialna vprašanja in gledalcu ne ponudi niti rešitve niti katarzičnega očiščenja zla. Postavi nas na pot in nas skozi negativno zgodbo brez morale ali nauka sooči s stanjem duha, ki je, kakršno je, ker je takšno od zmeraj".

Protagonista igre Jacques in Jacquesov gospodar potujeta po prostranem, odprtem svetu ter se med potovanjem kratkočasita s pripovedovanjem opolzkih zgodbic in zastavljanjem težkih filozofskih vprašanj. Ob tem se ves čas sprašujeta, kdo sta, kam potujeta, ali je odgovornost oziroma krivda za lastno "usodo" njuna ali pa je določena nekje zgoraj, v nekem širšem, večjem načrtu, a nobeden od njiju ni zmožen spremembe in preobrazbe. Vsi liki v uprizoritvi poskušajo povedati svoje v glavnem ljubezenske zgodbe, skačejo drug drugemu v besedo, vdirajo drug drugemu v zgodbo, so vsebino predstave povzeli v Drami.

Režiser je povedal, da Diderot v izhodišču izpostavi dve glavni temi - vprašanje fatalizma in vprašanje razuma. Kundera pa je po njegovih besedah izhajal iz presunjenosti ob tankih, ki so v imenu ljubezni do češko-slovaških prebivalcev vdrli v državo. Za dispozitiv je vzel, kako lahko strast ali krinka strasti opravičuje največje monstruoznosti, ki jih počnemo drug drugemu. Sami v osnovi nagovarjajo vprašanje, kateri so tisti mehanizmi v nas, preko katerih postanemo slepi ali pa se celo odločimo, da ne mislimo več stremeti za objektivno dobrim, ampak za tistim, kjer je naše lastno bivanje tisto, ki postavlja normo, kaj je resnica sveta.

Timon Šturbej, ki igra vlogi Jacquesovega gospodarja, je povedal, da se je bilo težko spopasti z besedilom "zaradi težke izgovorljivosti misli z nekimi idejami, ki so globoko filozofske". Branko Šturbej, ki igra v vlogi Jacquesa, pa je izpostavil, da se mu zdi pomembno, da je to besedilo prišlo v roke mladi generaciji, "da se ta sooči s težavami človeka, ki so navidez stvar preteklosti, ampak se zelo hitro zavemo, da so stvar slehernega trenutka".

V uprizoritvi igrajo še Pia Zemljič, Rok Vihar, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Sabina Kogovšek, Veronika Drolc, Eva Jesenovec, Saša Pavlin Stošić in v alternaciji Gorazd Logar in Primož Vrhovec. Avtor novega prevoda je Primož Vitez, scenografka predstave je Sara Slivnik, kostumografka Tina Bonča, skladatelj Laren Polič Zdravič, koreograf Matjaž Farič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak in lektor Arko.

Prvi sklop ponovitev bo na sporedu med 27. in 30. decembrom, naslednji pa predvidoma marca 2022.