Letošnja sezona ljubljanske Drame nosi naslov Utopija in po besedah ravnatelja Igorja Samoborja je poskus zapisa, kot ga najdemo v Bibliji, velikanska utopija iskanja osebnih in družbenih težav, misli, strahov in sreče. Ta prvi poskus zapisa je temelj naše civilizacije in vseh naših bodočih utopij, zato se mu zdi umestitev tega monumentalnega dela v program letošnje sezone v razmislek današnjemu času več kot potrebna.

Lorencija starejša besedila vznemirjajo že več let. "Lepo je iti na začetke in primerjati, kje smo mi danes ter iskati razlike in podobnosti. To je zanimivo, frapantno pa tudi boleče. Lepo in mestoma tudi smešno," je povedal.

O Bibliji pa je med drugim zapisal: "Velika in največja knjiga. In ta velika in največja knjiga je postajala vse večja in še večja. In še večja je postala. Postala je tako velika, da je bila že prevelika. In ko je postala prevelika, se je začela prazniti." In še. "Na njenem skoraj povsem izpraznjenem pogorišču bomo iskali preživele. V nekdaj veliki, celo največji knjigi, v knjigi vseh knjig, v obljubi vseh obljub, v razočaranju vseh razočaranj, bomo iskali zgodbo - ali dve."

Pri postavljanju predstave na oder so ga zanimale majhne stvari: kako ti teksti zvenijo, kako misliti tekst in kontekst ter njuno razmerje, pa kako malo pozabiti na kontekst. Zanima ga tudi, kako bodo gledalci s svojimi konteksti postali tekst predstave, je povedal na včerajšnji novinarski konferenci.

Avtorji priredbe so vsi ustvarjalci uprizoritve. Kot je povedala igralka Nina Ivanišin, se ji zdi, da jo material, s katerim se ukvarjajo, dela skromnejšo. To ji je ljubo, saj se ji zdi, da je občutljivost zdaj boljša, večja. Izrazila je tudi veselje, da je prišla v stik z Biblijo, ob čemer se je znebila marsikaterega predsodka.

Igralec Marko Mandić je pojasnil, da v besedilo niso posegali, na vajah so se dogajali le izbori po predlogu dramaturga Matica Starine in Lorencija. Na vajah so prebirali dele Biblije in na nek način bo tudi predstava taka, da se kot knjiga odprejo najprej drug drugemu in nato občinstvu. Igralka Tina Vrbnjak je dodala, da se ji je na začetku prebiranja Biblije zdelo, da je potreben komentar, zdaj pa meni, da ga Biblija ne potrebuje, saj ga nosi že sama po sebi.

Po besedah lektorice Tatjane Stanič so se v procesu ustvarjanja razvodenile hierarhija gledališkega ustvarjanja. Vsi so si bili zelo enakovredni v tem, da so iskali material. Nihče ni imel predznanja in vsi so se znašli pred vprašanjem, kako ta material zagrabiti. Med seboj so primerjali različne prevode, pogledali so tudi prevod Jurija Dalmatina. Vsak je imel možnost in tudi odgovornost, da se je orientiral po lastni želji, kateri tip jezika mu najbolj odgovarja in iz tistega je tudi gradil svoj vpogled v obravnavane teme.

Kot je še povedala, so se zelo posvečali poetični plati tega besedila, poeziji, ki jo prinaša Biblija, pa tudi žanrski raznolikosti biblijskih zgodb.

V predstavi igrajo še Janez Škof, Nataša Barbara Gračner, Gregor Zorc, Jernej Šugman, Pia Zemljič, Aljaž Jovanović in Jakob Lorenci. Scenograf je Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović.