Kot je na novinarski konferenci povedal Lorenci, se ni zaljubil v dramski tekst ali zgodbo ampak v način avtorjevega razmišljanja in v njegovo podajanje kaosa, ki ga ženejo oblast in temačne sile. Ker ga tekst ni prepričal, ga je dal na stran, ohranil pa je njegove mehanizme, motive in dinamiko. Temeljno vprašanje, na katerega je želel odgovoriti, je bilo, kdo je bil Ubu in kje je današnji ubujevski človek, pri čemer je želel ohraniti avtorjev duh. V ospredje predstave je postavil "brezsramnega zdajšnjika".
Predstava je bila po Šugmanovih besedah izziv tudi za igralce, saj sam ne pomni podobnega študija igre. Igralci so morali v sebi prepoznavati ubujevske plati, kar so potem zgradili v abstraktno strukturo, takšno pa je tudi osnovno sporočilo drame, je menil.
Nina Valič, ki ji je bila podeljena vloga Mame Ubu, je dejala, da si igralci večkrat želijo po svoje oblikovati dramsko besedilo, ko pa imajo to svobodo, se lahko zaplete.
Poleg Šugmana in Valičeve v predstavi igrajo še Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Klemen Slakonja, Sabina Kogovšek, Boris Mihalj ter kot gosta Gregor Zorc in Žan Perko.
Dramaturg predstave je Matic Starina, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović, avtor glasbe in izbora citatov Branko Rožman, koreograf Gregor Luštek. Ta je dejal, da je bilo zanimivo opazovati igralce in njihovo iskanje svojih prvobitnih potez.
Pri Mladinski knjigi so 120 let po prvi uprizoritvi drame v Parizu izdali knjigo z vsemi štirimi teksti, kar je po mnenju urednika zbirke Kondor Andreja Ilca "tipična slovenska zamudniška zgodba". Doslej smo namreč imeli le prevedeno besedilo v gledališkem listu ob predstavi pred desetimi leti, je pojasnil.
Po mnenju prevajalca in avtorja spremne besede Primoža Viteza je Alfred Jarry (1873-1907) pozabljen avtor in to kljub temu, da je bil ena ključnih oseb za razvoj gledališča 20. stoletja in je navdihoval številne avantgardne umetnike in nadrealiste. Ker je bil pred svojim časom, je bil za časa življenja nerazumljen in zaničevan, je o francoskem umetniku, ki je v svojih delih problematiziral položaj in status umetnosti, povedal Vitez.
Ravnatelj ljubljanske drame Igor Samobor je prepričan, da bo predstava razsvetlila marsikatero vprašanje, ki si ga zastavlja posameznik. Napovedal je še dogodka povezana z Ubujem: okroglo mizo, ki jo 4. februarja pripravljajo v Konzorciju, ter predavanje velikega poznavalca Alfreda Jarryja, profesorja Michela Arriveja, ki ga bodo gostili 13. februarja.