Temeljno vprašanje, na katerega je želel Lorenci odgovoriti, je bilo, kdo je bil Ubu in kje je današnji ubujevski človek, pri čemer je želel ohraniti avtorjev duh.

Ravnatelj ljubljanske drame Igor Samobor je prepričan, da bo predstava razsvetlila marsikatero vprašanje, ki si ga zastavlja posameznik.

Ubuja v predstavi upodablja Jernej Šugman. Po njegovih besedah je bil študij igre izziv za igralce, saj sam ne pomni podobnega študija. Igralci so morali v sebi prepoznavati ubujevske plati, kar so potem zgradili v abstraktno strukturo, takšno pa je tudi osnovno sporočilo drame.

Vloga Mame Ubu je bila podeljena Nini Valič, ob njiju pa v predstavi igrajo še Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Klemen Slakonja, Sabina Kogovšek, Boris Mihalj ter kot gosta Gregor Zorc in Žan Perko.

Dramaturg predstave je Matic Starina, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović, avtor glasbe in izbora citatov Branko Rožman, koreograf Gregor Luštek.

Pri Mladinski knjigi so 120 let po prvi uprizoritvi drame v Parizu izdali knjigo z vsemi štirimi teksti. Doslej smo imeli prevedeno zgolj besedilo v gledališkem listu ob predstavi pred desetimi leti, ki je nastala pred desetimi leti.

V umetnosti je Kralj Ubu, ki je premiero doživel leta 1896, napovedal avantgardne tokove, ki so pometli s tradicionalnimi oblikami, tako nadrealizem, dadaizem kot celo dramo in gledališče absurda in poznejši ludizem. Družbi pa je napovedal pohod pohlepa in brezobzirno morijo. Vse to v obliki objestne in obešenjaške igre z obilico črnega humorja in brez vsakršnih zadržkov, so zapisali v ljubljanski Drami.