Andersen je podobo bitja v velikosti palca koncipiral po vzoru pravljic o miniaturnih ljudeh, kot so denimo Liliputanci iz dela Guliverjeva potovanja Johnatana Swifta. Od takrat je lik Palčice krenil na samostojno pot do številnih filmskih, televizijskih, literarnih in likovnih adaptacij, so zapisali v Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL).

"Vse se začne s semenom. In željo, da bi iz njega nekaj zraslo. S skrbjo in pozornostjo seme kmalu vzklije iz zemlje, zraste v cvet in vzcveti. Iz njega pa v svet vstopi majhno bitje, polno vihrave radovednosti. Bitje, ki ni večje kot palec. A kljub njeni drobni podobi svet do Palčice ni nič bolj prizanesljiv. Palčica gre kmalu skozi serijo epizod, ki od nje zahtevajo, da vedno znova preizpraša svoj odnos do sveta. Potem ko jo ugrabi Krastača za ženo svojemu sinu, Palčica zbeži in pristane pri Hroščinjah, ki se norčujejo iz njenega videza. Ko nastopi zima, se zateče k starejši Miši, ki ji Palčica v zameno za posteljo in streho nad glavo pomaga pri hišnih opravilih. V mišjem brlogu je toplo in udobno, Palčici ne manjka nič. Ali pač," so vsebino zgodbe povzeli v LGL.

Palčica je epska zgodba, ki pa je v svoji eksemplarični, skorajda didaktični naravi tudi izrazito psihološka. Andersen vpeljuje različne življenjske sloge in sisteme vrednot, s katerimi prikaže, da so dobro in slabo ali lepo in grdo le subjektivna ocena ter da so nereflektirani zunanji pritiski okolice lahko breme odraščajočemu bitju ter da je izbrati zvestobo samemu sebi dejanje, ki zahteva obilico odločnosti, pokončnosti in poguma.

V lutkovni predstavi, namenjeni otrokom, starejšim od treh let, igra Maja Kunšič. Avtorica likovne podobe in scenografka je Zala Kalan, avtorica glasbe Zvezdana Novaković, kostumografka Tina Kolenik.