Rodila se je leta 1942 v Ljubljani in leta 1972 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, vendar je že od 1966 igrala v različnih slovenskih gledališčih in filmih. Po diplomi se je zaposlila v LGL in postala ena od nosilk repertoarja z odličnimi glavnimi in karakternimi vlogami. Ob Nacetu Simončiču je uveljavljala komorne kontaktne predstave, v katerih se živa igra prepleta z lutkovno interpretacijo in animacijo.
Njen igralski opus je impozanten in malodane nepredstavljiv - več kot 150 vlog in skoraj 6000 odigranih predstav. Bila je primer neomajne in do konca predane dramske igralke. Enako zaljubljene v gledališče, kot v svoje občinstvo. Verjetno je prav zato s takšnim neverjetnim žarom ustvarjala za najmlajšo publiko, je ob smrti zapisal igralkin sin Klemen Markovčič.
V pregovorno ploske, tipizirane vloge, značilne za otroško gledališče, je vnesla izrazito dramsko interpretacijo. Njena skorajda življenjska vloga - v njej je nastopala več kot 15 let in odigrala več kot 1100 ponovitev - je vloga Tete Grizelde v Sapramiški Svetlane Makarovič. V živi, povezovalni vlogi med lutkami in občinstvom je to presunljivo pravljico s povsem dramsko igro približala ne le domačemu občinstvu, ampak tudi tujemu. Svojo vlogo je zasnovala v šestih tujih jezikih, ki jih, razen dveh, ni govorila - angleščini, španščini, portugalščini, japonščini, korejščini in hrvaščini.
V ta svojstven rang gotovo spada tudi vloga Zelnate glave v Kozlovski sodbi v Višnji Gori Josipa Jurčiča v priredbi Svetlane Makarovič in režiserja Mirana Herzoga. Predstava je uspešno združila lutke in živo dramsko igro.
Med njenimi najpomembnejšimi vlogami so še Mitja v Zlati ptici Dušana Jovanovića, Delfina v Deklici Delfini in lisici Zvitorepki Kristine Brenk, Babica v Žogici Marogici Jana Malika, Prva Micika v igri Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič, Sovica Oka v Sovici Oki Svetlane Makarovič, Marjetica v Marjetica in zmaj Jane Milčinski, Sova v Kosovirjih Svetlane Makarovič, Stotisočnoga in druge vloge v Stotisočnogi Borisa A. Novaka in Županja v predstavi Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi Ervina Fritza.
Opaznejše je tudi njeno ustvarjanje v umetniški radiofoniji. Arhiv Radia Slovenija hrani več kot 50 različnih zvočnih stvaritev, pri katerih je sodelovala, od radijskih iger do literarnih oddaj.
Današnji srednji generaciji bo ostala v spominu tudi kot glas pripovedovalke Pike Nogavičke Astrid Lindgren iz serije vinilnih plošč, ki jo je skupaj s tonskim mojstrom in režiserjem Dušanom Mauserjem zasnovala za Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana.
Leta 1979 je prejela nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije.