Ob pripravah na veliko razstavo ob stoletnici slovenskega lutkovnega ustvarjanja se je izkazalo, da so klasične ročne lutke že dolgo zapostavljene. Eden glavnih pobudnikov za množično uporabo ročnih lutk kot oblike ljudskega gledališča za najmlajše je bil prav Niko Kuret, ki je v lutkovnih igrah nadomestil Gašperčka, junaka iz nemških vzorov, s slovenskim Pavliho.
Pavliha je prav po Kuretovi zaslugi obvladoval lutkovne scene vse do konca 50. let 20. stoletja. Izginil je, ker je izgubil nagajivo neugnanost in neukrotljivost tradicionalnih lutkovnih junakov na račun pridnega, vzornega pionirja, je zapisal režiser.
Iskrive lutkovne igrice, navdihnjene s pouličnimi prizori evropskih lutkarjev, se navezujejo na tradicijo commedie del'arte. Še pred drugo svetovno vojno in deloma med njo jih je Kuret objavljal v ciklostiranih zvezkih, leta 1958 pa so pri Mladinski knjigi izšle v zbirki Lutkovni oder. Ponatis je ta založba pripravila leta 1995 v zbirki Mladi oder, je zapisal Majaron, ki mu je Kuret pred 20. leti v oskrbo podaril 32 struženih ročnih lutk, kakršne je izdeloval in prodajal ob koncu vojne.
Ob jubileju izida knjige Pravi ljudski oder, ki je poudarjala pomen gledališča in gledališke vzgoje na vseh ravneh, se je UNIMA Slovenija v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Mini teatrom in Freyer teatrom odločila uprizoriti Kurentove igrice Kaznovana trdosrčnost ali Peteršiljčkovo mamo rubijo.
Protagonist Pavliha ima, kot piše Majaron, gotovo tudi danes nalogo, da mladi generaciji posreduje zaupanje v zmago pravice nad goljufijo, čeprav včasih s premetenimi sredstvi. Besedilo o Peteršiljčkovi mami je aktualno tudi danes, ko kapital tajkunov obvladuje ravni oblasti.
"Izbrano besedilo je lahko spodbuda mladim gledalcem, da se tudi sami ustvarjalno spoprimejo z lutkami, simbolno obliko gledališča, kjer je vedno mogoče, da iznajdljivost in dobra volja razkrinkata in kaznujeta krivice, vsaj s Pavliho kot predstavnikom vseh evropskih lutkovnih junakov, ki ga prepoznamo tudi kot dediča Levstikovega izročila," je še zapisal režiser predstave, v kateri lutke animirata Lovro Finžgar in Nik Škrlec.
STA, 19. 12. 2014
V Kulturnici LGL predstava z lutkami Nika Kureta
:
:
Povezani dogodki
STA,
3. 7. 2024
Predstavi MGL v glavnem programu festivala Bitef
STA,
13. 6. 2018
Ob 90-letnici slovenske radijske igre izšla knjiga o njeni zgodovini