Pobudo, ki so jo v sredo podpisali člani strateške skupine v Gledališču Koper, izhaja iz 20-letnega dela gledališča na področju gledaliških predstav za otroke in mlajše gledalce, potreb po razvoju gledališke kulture pri mladih, kot tudi iz želje po hitrejšem razvoju primorske regije na vseh področjih skladno z začrtanim nacionalnim programom razvoja pokrajin na osi Koper-Ljubljana-Maribor, so zapisali v koprskem gledališču.
Pobudo je poleg direktorice koprskega gledališča Katje Pegan podpisalo še sedem strokovnjakov na področju gledališča oziroma vidnih osebnosti, ki so prepoznale pomen ustanovitve gledališča za otroke na Obali. Prvopodpisani Anton Baloh, dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Koper in direktor direktorata za osnovne in srednje šole, je poudaril, da so s podpisom pobudi želeli dati "nov zagon, novo obliko in status, ki ga v tem trenutku sicer živi, vendar ji ni priznan". Kot je dodal, pobudo podpirajo vsi ravnatelji osnovnih šol slovenske Istre pa tudi Notranjske in Krasa.
Članica strateške skupine in dolgoletna dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Mara Cotič je izpostavila dosedanje sodelovanje fakultete in gledališča ter predstavila možnosti sodelovanja v prihodnje, ki naj bi se realiziralo predvsem v sodelovanju gledaliških ustvarjalcev pri študijskem delu s študenti v okviru kulturno-umetniških študijskih programov.
Lucija Čok, znanstvena svetnica na področju preučevanja družbenega jezikoslovja, profesorica večjezičnosti in medkulturnosti in prva rektorica Univerze na Primorskem, je opozorila na vlogo gledališča pri razvoju jezikovnih zmožnosti otrok, Dorijan Marušič, ki je novi svetovalec ministra za zdravje, pa je poudaril, da je gledališče za otroke eno od sredstev blažitev posledic epidemije pri najmlajših.
O pomembnosti gledališča za otroke, predvsem vrtčevske, sta ob podpisu pobude spregovorila tudi Kristina Vidali, ki je pobudo podpisala v imenu Alenke Rušt, ravnateljice vrtca Koper, in Igor Saksida, profesor za slovensko književnost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in v Kopru. Kot je poudaril, sodobni čas močno spreminja zavest mladostnikov, zato "potrebujemo gledališče, v katerem prostor gledališke dvorane otroke usmerja v osredotočenje, zatopljenost, v razmislek".
Po besedah kliničnega psihologa Aleksandra Zadela ima gledališče moč spregovoriti o vsebinah, temah, ki so v družinah pogosto tabuizirane. "Gledališče odpira prostor, ki staršem omogoča naslavljanje tem, ki se jih ti v stiski ne dotikajo ali se jih ne znajo dotakniti," je pojasnil.
Novo gledališče za otroke bi bilo del Gledališča Koper, ki že od svojega nastanka leta 2000 sistematično skrbi za gledališki pedagoški program, z novimi programi in zaposlenimi pa bi lahko rešilo dolgoletne potrebe po tej dejavnosti. Gledališče bi poleg otroških in mladinskih predstav omogočalo tudi strokovno izvajanje različnih programov, ki bi lahko obogatili šolski kurikulum ter razvijali sodobne in inovativne pedagoške pristope za poučevanje različnih starostnih skupin otrok in mladih, so še zapisali v koprskem gledališču.