Pismo MIZKŠ v Reporterju zadevo Aksiome in Maske osvetljuje v novi luči

Z MIZKŠ so na vprašanje, zakaj le Maski in Aksiomi še niso nakazali pogodbenih sredstev, ki jim pripadata iz pogodbe o sofinanciranju programa delovanja za obdobje 2010-2013, odgovorili: "Ker se letos tudi na področju kulture soočamo s težkim finančnim položajem in v določenih časovnih obdobjih tudi nelikvidnostjo področja kulture na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je v nekaterih primerih prihajalo do zamud pri izplačevanju pogodbenih obveznosti, kar pa seveda ne pomeni, da pogodbene obveznosti ne bodo izpolnjene". Dodali so, da zavračajo "vsakršno namigovanje na različno obravnavo posameznih nevladnih organizacij".

Direktorja zavodov Maska in Aksioma, umetnika Janeza Janši, pa sta v pismu novinarjem opozorila, da pismo MIZKŠ, ki je bilo objavljeno v ponedeljkovem Reporterju, sproža številna vprašanja glede pravne ureditve pooblastil ministra, pristojnega za kulturo.

V pismu med drugim piše: "Na ministrstvu mislimo, da je načrtno podeljevanje javnih sredstev za projekte, ki podpihujejo politični posmeh in sovraštvo in diskreditirajo posameznika, neumestno". Spomnili so, da so bile pogodbe že podpisane, film Jaz sem Janez Janša pa že končan, ko je mandat nastopila sedanja vlada. Na splošno se jim zdi nedostojno, da "politična opcija na oblasti namerno ali vsaj zavestno podeljuje javna sredstva za produkcije, ki so uperjene proti trenutni opoziciji". Tako "v luči spoštovanja pravne države" na ministrstvu preučujejo upravičenost nadaljevanja financiranja nekega projekta, za katerega je avtor objavil soavtorstvo ministra.

Slednje se najverjetneje nanaša na zadnji projekt umetnika Vuka Ćosića, ki so ga nedavno na ogled postavili v projektnem prostoru Aksiome. Ćosić projekta prav zaradi tega, ker zavod še ni dobil predvidenih sredstev za letošnje leto, ni uspel postaviti v prvotni različici. Pod novo verzijo razstave pa je podpisal ministra Žigo Turka.

V pismu Reporterju pa so na MIZKŠ zapisali, da pravne službe opozarjajo, da bi bilo to potezo "mogoče razumeti kot poskus podkupovanja ministra, da bi kot so-avtor, morda upravičen do honorarja in pripadajočih referenc, pospešil financiranje projekta, kar seveda ni zakonito".

O težavah zavodov Maska in Aksioma se je na včerajšnji 19. seji izrekel tudi Nacionalni svet za kulturo. Člani sveta so se strinjali, da bi lahko zadevo obravnavali kot diskriminacijo s strani ministrstva, saj zavoda, kot edina med zavodi, ki so podpisniki pogodbe o sofinanciranju programa do leta 2013, nista prejela sredstev, ki jima zakonsko pripadajo. Hkrati pa se, glede na v Reporterju objavljeno pismo, sprašujejo, ali ne gre vprašanje celo v smer politične cenzure in nadzora nad umetniškim ustvarjanjem. Člani sveta, ki podpirajo avtonomijo ustvarjalcev in svobodo govora, so se odločili, da bodo na ministra naslovili pismo, v katerem bodo izrekli zaskrbljenost glede zadeve.