Petdesetletni Alfredo se po zakonskem brodolomu in propadli novinarski karieri vrne domov k ostareli, ovdoveli, toda še vedno dominantni materi Regini pod pretvezo, da bo v času bolezni skrbel zanjo, v resnici pa želi napisati knjižno uspešnico o zadnjih mesecih življenja in smrti stare gospe.

Življenje z materjo, ki nenehno idealizira pokojnega moža in ga - zato, da lahko poniža sina - z njim nenehno primerja, najprej doseže vrhunec v Regininem odkritju Alfredovega pisanja, nato pa v Alfredovem spoznanju, da je bila mati nekoč redovnica, ki je zanosila in zato zapustila samostan, kar mu, sicer tabletomanu in odvisniku, zada končni udarec, so vsebino igre povzeli v gledališču.

Kraljica mati je igra o materi in sinu, ki vsak po svoje hrepenita po notranji pomiritvi in zato stopata po poti nenehnega izsiljevanja, medsebojnega obtoževanja, maščevanja in laži. V njunem mikrokozmosu nenehnega priklicevanja in zanikanja mej ves čas zasledujeta, iščeta, zavračata, si prilaščata sedanjost, preteklost in prihodnost ter se v pretečih čustvenih nihanjih približujeta groteski. Čeprav v njunem dvoboju podleže Alfredo, tudi tu - tako kot pri parih, ki jih povezujeta življenje in smrt - ni mogoče in ni legitimno ločevati med poraženci in zmagovalci, so zapisali.

Kraljica mati je peto dramsko besedilo leta 1938 rojenega italijanskega dramatika Santanellija, a prvo, ki mu je prineslo široko prepoznavnost. Francoski dramatik romunskega rodu Eugene Ionesco je Kraljico mater ocenil celo za najboljše dramsko besedilo 80. let minulega stoletja.

Prevajalec je Gašper Malej, Zlatar Frey je tudi scenograf, kostumograf in koreograf predstave, dramaturg je Rok Andres, oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž.

Predstava je nastala v koprodukciji Gledališče Koper in Mestnega gledališča Ptuj, predpremiera je bila junija na Primorskem poletnem festivalu.