STA, 11. 3. 2017

V CD premiera predstave Platnomer - povest konja

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma (CD) bo ob 18. uri premiera predstave Platnomer - povest konja po noveli L. N. Tolstoja v režiji Ivana Peternelja. Predstavo so ustvarjalci iz različnih gledaliških zvrsti zasnovali na načelih fizičnega in lutkovnega gledališča, poigravajo pa se tudi z uporabo cirkuških veščin.
:
:

Foto: Arhiv Cankarjev dom

Konj kot ena prvih udomačenih živali je v svetu ljudi vedno zavzemal posebno mesto, je simbol življenjske moči, sle, elegance, potovanja, prehoda v onstranstvo.

Osrednji lik konj Platnomer je v prvi vrsti analitik, poskuša razumeti svet okoli sebe, ima oblikovan pogled na življenje pa tudi na lastno usodo. Ker je napačno lisast, kljub sposobnosti, postane za človeško okolico drugačen, manjvreden, postane stvar. Ni pomembno ne njegovo plemenito poreklo ne dejanske sposobnosti, človeška okolica ni pripravljena spregledati napačne lise.

Njegova obarvanost ga izloči iz družbe in vedno ostane na robu. Ravno odnos ljudi do njega razkrije pogojenost razslojene človeške družbe, ki deluje po nepravičnih in nenaravnih načelih. Svoja spoznanja in načela deli z mladimi gledalci, ti pa skozi pogled čutečega, dobrega bitja, najdejo lastne odgovore na pojavljajoča se življenjska vprašanja, so zapisali v CD.

V noveli, ki služi kot izhodišče predstave, se Tolstoj dotika smisla in izpolnjenosti življenja, sožitja med človekom in naravo, primerjave smiselnosti človeških in živalskih prizadevanj. Teme prikaže ne le s tretjeosebnimi opisi dogajanja, temveč uporabi tudi prvoosebno pripoved naslovnega lika, četudi gre pri tem za konja, ki ga Tolstoj postavi na rob družbe - tako človeške kot tudi na rob konjske črede. Kot opazovalec z roba lahko poglobljeno posreduje svoja opazovanja, življenjske izkušnje in spoznanja.

Od prve omembe snovi v Tolstojevih dnevnikih do novele, ki je izšla leta 1885, je minilo več desetletij. Morda je prav zaradi dolgega zorenja Holstomer - konjeva zgodba slogovno izčiščena in tematsko zaokrožena. Ključno vprašanje, ki si ga zastavlja avtor, je v razosebljanju živih bitij ter razvrednotenju v objekte, so še zapisali.

Avtorja koncepta sta Ravil Sultanov in Darka Erdelji, avtorici dramske predloge Nataša Sultanova in Klavdija Zupan, slednja je tudi dramaturginja predstave. Avtorja glasbe sta Mitja Vrhovnik Smrekar in Vanja Dizdarević. Za likovno podobo in scenografijo je poskrbela Darka Erdelji, kostumografinja je Mojca Bernjak, oblikovanje svetlobe pa ima na skrbi Jaka Šimenc.

Igrajo Ravil Sultanov, Nataša Sultanova/Nataša Tič Ralijan in Vanja Dizdarević. Predstava je koprodukcija Zavoda Bufeto, Lutkovnega gledališče Maribor, CD in društvo Celinka. Namenjena je gledalcem, starejšim od devetih let.