Gorenjski slavček, prva slovenska nacionalna opera, pripoveduje o Minki, ki živi v idilični vasi pod gorami, kamor pride tudi Parižan Chansonette. Očara ga s svojim glasom, zato ji svetuje, naj odide z njim v svet. To ji prepreči Franjo, ki s sovaščani skuje zaroto proti Chansonettu.

Foerster (1837-1926), Čeh po rodu, ki je v Sloveniji deloval v Dramatičnem društvu, bil regens chori v ljubljanski stolnici in učitelj glasbe na raznih šolah ter je ustvaril vrsto orkestralnih, vokalnih in cerkvenih skladb, je Gorenjskega slavčka najprej napisal v obliki operete in z njo zmagal na razpisu Dramatičnega društva. Leta 1872 so jo krstno izvedli v Deželnem gledališču. Kasneje jo je preoblikoval v opero, ki so jo prvič uprizorili leta 1896.

Pri občinstvu priljubljeno opero so doslej izvajali večinoma po konceptu dirigenta Rada Simonitija, Taufer in Švara pa sta se odločila za nov pogled na to delo, ki je veljajo za veselo, naivno in komično. Glavno junakinjo sta poskušala osvetliti kot žrtev moškega šovinizma in tedanje družbe.

V operi nastopajo člani opernega ansambla Mirjam Kalin, Urška Arlič Gololičič, Dejan Maksimilijan Vrbančič, Peter Martinčič, Andrej Debevec, Rok Bavčar, Zoran Potočan ter kot gosta Darko Vidic in Petra Vrh Vrezec. Scenograf predstave je Samo Lapajne, kostumografinja je bila Barbara Podlogar, dramaturginja pa Tatjana Ažman.

Taufer je pred tem za ljubljanski ansambel postavil že pet oper: Rossinijevega Seviljskega brivca (1990), Mozartovo Cosi fan tutte (1991), Waltonovega Medveda in Poulencove Tejrezijeve dojke (2004), Rossinijevega Turka v Italiji (2005) ter opero Zaljubljen v tri oranže Sergeja Prokofjeva (2006).