Maksim Gorki v drami Otroci sonca opisuje privilegirano družino s patriarhom z ambicijo odrešeniškega znanstvenika.

"Znanstvenik Protasov ne more izgubljati časa za profanost, kot je vsakdanje življenje. Prizadeva si za napredek, z laboratorijskim in umskim delom. V središču njegovih prizadevanj je nič manj kot dokončna osvoboditev človeštva. Tako se niti ne utegne posvetiti vdovi Melaniji, vanj zaljubljeni do ušes, niti, kar je še huje, svoji osamljeni ženi, ki uteho išče pri družinskem prijatelju Vaginu. Prav tako mu uidejo zametki ljubezni med sestro Lizo, globoko pretreseno zaradi krvavih uličnih izgredov, in moralno labilnim veterinarjem Cepurnojem ter poguben konec, ki se jima obeta. Vendar na ulicah razsaja kolera, oglaša se smrt, in nenadoma ozračje v slonokoščenem stolpu postane nevarno zadušljivo," so v CD zapisali o besedilu.

Kot je povedala Mateja Koležnik, jo je presenetila aktualnost besedila, ki ga sploh ni bilo treba prirejati za sodobni čas. Pred občinstvom je samozaverovan privilegiran razred in tu imamo ljudstvo, ki za epidemijo krivi znanost. Edina razlika, tako Koležnik, je ta, da v drami Otroci sonca vse skupaj vodi v revolucijo.

Kot je za Odmeve še povedala najbolj uspešna slovenska režiserka v tujini Koležnik, bi se morali začeti spraševati, tudi v gledališču, kaj mi lahko prispevamo k boljši družbi in tako preobrniti zdajšnjo pozicijo, s katere ves čas zahtevamo od družbe, da ta podari nekaj nam.