"Linija je tanek, še nezaseden prostor, lahko je sama vmesnost, med različnimi ali nasprotujočimi si polji mnenj in prepričanj, ali eleganten, samooblikujoč se rezultat med različnimi energijami, različnih ideologij. Linije in črte je nujno treba utemeljevati, interpretirati in upravičevati. Naj bo črta ali linija še tako naključna, vedno ustvari namig, kaj bi še lahko bilo pod njenim površjem in v njenih globljih plasteh - ali se tam mogoče razprostira še nek nov prostor ali celo prostranstvo. Vsaka linija, ki jo povlečemo, pa morda začrta dokončno prekletstvo sveta," so zapisali v Cankarjevem domu o vsebini projekta.

V projektu je v ospredje postavljeno preigravanje ozaveščanja same črte, linije in meje, ki jo Mateja Bučar zareže skozi sprejemno dvorano v obliki svetleče črte, akterja oziroma performerja pa ob njej in na njej raziskujeta svoj medsebojni odnos. Sprva zrcalno posnemata drug drugega ter se vozita malo sem malo tja ob črti, kasneje pa se snideta pri skupni točki na črti.

Projekt je bil premierno predstavljen 4. oktobra prav tako v Cankarjevem domu, njegove ponovitve pa sledijo do 20. oktobra.

Soustvarjalci prostora, gibov, zvoka, plesa, svetlobe in misli so Vadim Fiškin, Maja Kalafatić, Katja Legin, Tina Valentan, Borut Savski in Snježana Premuš. K sodelovanju so umetniki povabili goste s področja filozofije, teorije kulture in sociologije.

V četrtek bo filozofinja in sociologinja Renata Salecl razpravljala o tem, kako linije ne vidimo oziroma, kako jo ignoriramo. V petek 20. oktobra pa bo gostja kritičarka Pia Brezavšček, ki bo raziskovala tematiko linije smisla.

Pri preteklih ponovitvah sta sodelovala filozof Tadej Troha, ki je razmišljal o obrambnih črtah zdravega razuma in črti nepovratnosti, ki jo zarisuje realnost sama, in avstrijski filozof Robert Pfaller z razmislekom, ki znotraj neoliberalnih pogojev omogoči videti mejo/razliko med resničnimi in navideznimi emancipatornimi politikami.