Eden od osrednjih eksponatov na razstavi je model studia v starem wuppertalskem kinu, kjer je Pina Bausch s svojo skupino razvila večino svojih koreografij. V njem bodo v času razstave potekali pogovori in delavnice s člani plesnega gledališča v Wuppertalu.
Pina Bausch je v 70. letih minulega s preseganjem meja med plesom, gledališčem, filmom, literaturo in drugimi umetnostmi na začetku pretresla občinstvo, potem je postala ikona.
V njenih koreografijah so se plesalci smejali, jokali in govorili. Nekateri v njeni skupini so bili zelo mladi, nekateri stari več kot 50, 60 let, kar je bilo v drugih plesnih skupinah nepredstavljivo. Nikoli je ni zanimala zgolj forma, temveč človek v vseh svojih običajnih, tragičnih in komičnih razsežnostih.
Josephine (Pina) Bausch se je rodila leta 1940 v Solingenu v Porenju-Vestfaliji. Plesno se je začela izobraževati že leta 1955 na Folkwangschule v Essnu. Šolo je ustanovil Kurt Joos. Nato je odšla na Juilliard School v New Yorku. Leta 1962 se je vrnila v Nemčijo, kjer je najprej plesala v novo ustanovljeni Joosovi baletni skupini Folkwang.
Pozornost je pritegnila že šest let pozneje, ko se je tudi sama posvetila koreografiji. Kot direktorica novega Plesnega gledališča Wuppertal, ki je pozneje nosil njeno ime, je od 70. let minulega stoletja ustvarila okoli 40 celovečernih baletov. Umrla je leta 2009 za posledicami raka.
Nemški režiser Wim Wenders se ji je poklonil s filmom v 3D tehniki s preprostim naslovom Pina.