Tanja Lažetić v svojem delu Kurba (2010) citira knjigo Venus Sanje Iveković iz leta 1977, v kateri obravnava razmerje med slavo in vsakdanjim življenjem, ko primerja med sabo fotografije Marilyn Monroe s svojimi. V Kurbi so strani izvorne knjige reproducirane, vsako od njih pa je avtorica na javnih dogodkih rdeče požigosala z napisom, ki je delu dal naslov.

Bojan Radovič se predstavlja z delom Marumage (2012), ki se navezuje na praznik Marumage Matsuri - praznik neporočenih žensk, ki si želijo srečne poroke, ki ga vsako leto 17. aprila praznujejo v mestu Himi na Japonskem. Pričeska Marumage, ki velja za simbol poročene ženske, je ob tej priložnosti dovoljena tudi neporočenim in gejšam kot znak želje, da bi jo nekoč smele nositi stalno. Ob svojem obisku mesta je umetnik portretiral udeleženke sprevoda, kakor svetniki na ikonostasu so na njegovem delu zbrane potencialne neveste z eno samo ikonografijo, biti poročena ženska.

Arven Šakti Kralj Szomi se predstavlja s kompozicijo 16 Ophelias and how they were touched by the light (2016), ki se navezuje na ljubezensko razmerje med Hamletom in Ofelijo. V seriji Recognition (2014) Roberta Hutinskega pa efekt večkratne ekspozicije ustvarja občutek rentgenskega pogleda, dematerializacije telesa in prostora. Zatemnjeni predeli ob straneh so zastori, ki prekrivajo polovico prizora. Psihična stanja, ki jih nakazujejo telesa, so kot z reflektorjem osvetljena zavest na odrskem prizorišču, medtem ko je dogajanje v zaodrju zavito v temo.

Sence v Ofeliostazi (2016) Eve Petrič so po naravi minljive in zmuzljive, brez telesa, a vseeno stvarne. V enem trenutku govorijo o čustvu, v naslednjem to čustvo postanejo same. Obstajajo točno na meji med biti in ne biti, z dvema obrazoma kakor starorimski bog Janus. In Ofelija se v trenutku zdrsa odloči za pot iskrenosti in osvoboditve. Odloči se za biti v "ne biti". Samomor je odhod iz družbe, polne laži in zločinov biblijskih razsežnosti, skratka sveta, ki je padel s tečajev, in ona, kot da se zaveda, da nima moči, da bi ga spet uravnala.

Kraljica Gertruda je ne poskusi rešiti. Nesojena danska princesa je dokončno izobčena iz kulture, ki se zapira za posvečene zidove. Njena bit se zlije z vodo, gozdom, zvezdami in globokim vesoljem, ki sestopajo s fotografij iz serije Odvodi in dovodi (2015) Jerneja Humarja. Spoji se z naravo, ki prežema vsak utrip našega bivanja, je ob razstavi zapisal kurator Vasja Nagy.