STA, 4. 3. 2011

V Drami Beneški trgovec, predstava, ki je kot napisana za današnji čas

V SNG Drama Ljubljana so na oder postavili igro Beneški trgovec Williama Shakespeara. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala avtorica priredbe in dramaturginja Žanina Mirčevska, je to besedilo, ki je globoko povezano s časom, v katerega smo ujeti danes. Premiera bo v soboto, 5. marca, ob 20. uri na velikem odru.
:
:

foto: Peter Uhan
Naš čas je čas recesije, čas vprašljivih ekonomij in čas, ko fraza "težki časi" doživlja inflacijo. Kar označuje našo civilizacijo, je odsotnost odločnih rezov, kar je povzročilo, da se je nakopičila vrsta težav, je poudarila Mirčevska.

Besedilo, ki je na prvi pogled pravljično, obravnava globalne teme, kot so moč denarja, vprašljivost pravne države, verska nestrpnost in druge. Uprizoritev se vrti predvsem okoli vprašanja pravičnosti in načelnosti. Jud Shylock je v tej družbi, ki je perfidno nedosledna, na nek način žrtev, saj ne dobi tega, kar mu po pogodbi pripada oziroma mu je na koncu celo vse odvzeto, je pojasnila.

Zgodba se dogaja v Benetkah in Belmontu, pravljičnem svetu užitkov, utopičnem svetu popolne srče in absolutnega "happy enda". V svetu, kjer so, kot je dejala Mirčevska, slaba vest, obzirnost, odgovornost in spoštovanje pregnani kot vrednote, vse postane igra in vse je zgolj v imenu igre.

Režiser predstave Eduard Miler je izpostavil, da mu je največjo težavo predstavljalo vprašanje, kaj je pravzaprav Shylok. Je žrtev, je tudi judovski terorist, je razjarjena žival, ki vrne udarec, je ranjena žival, ki se brani. V ljubljanski Drami ga utelesi Igor Samobor, ki je po Milerjevih besedah v tej vlogi odličen. Shyloka so v zgodovini vedno upodabljali kot negativca, tukaj pa je žrtev, saj nihče nima usmiljenja zanj, je dodala Mirčevska.

Igro je že pred nekaj leti prevedel Milan Jesih. Pri prevodu si je, kot je povedal, prizadeval, da bi bil zvest Shakespearu in da bi bil družbeno korekten. Vendar pa so bili tedaj, ko je prevod nastajal, časi in pogled drugačni, je dejal.

Kostumografinja Jelena Proković se je pri kostumih odločila za sodobni čas. Z njimi je želela poudariti, da je zunanja lepota nastopajočih likov zgolj maska, za katero se skriva nekaj grdega, je dejala.

Shakespearova igra pripoveduje o beneškem trgovcu Antoniu, ki si od premožnega Juda Shylocka sposodi tri tisoč dukatov, da bi pomagal prijatelju Bassaniu pri ljubezenskem podvigu. A ker se Antonio kmalu znajde v finančnih težavah, je po skupnem dogovoru posojevalcu dolžan "funt lastnega mesa". Kljub prigovarjanju, da bodo dolg drugače povrnili, na sodišču Shylock ostane neomajen v svoji zahtevi. Nož je nabrušen in zdi se, da lahko Antonia reši le še čudež, o vsebini predstave piše na spletni strani ljubljanske Drame.

Vlogo Antonia je prevzel Alojz Svete, v predstavi nastopajo še Zvone Hribar, Gorazd Logar, Aljaž Jovanović, Marko Mandić, Rok Vihar, Klemen Slakonja, Matija Rozman, Gregor Baković, Nataša Barbara Gračner, Nina Ivanišin in Saša Mihelčič. Scenograf predstave je Branko Hojnik, koreografinja Jana Menger.

Povezave:
Mihael Tomši?

Predstava me je razočarala. Ogled odsvetujem.

Ne bi rad ponavljal izrazov kot so "obupno" to in ono, skratka skoraj vse. Lik Shylocka, ki sicer ni naslovna vloga (to je Antonio) je obravnavan "klasično", kot je velevala tradicija pred koncem 19. stoletja: kot vsega zaničevanja vreden Žid. Kaj je Portia (ne kritiziram igralke)? Ne gre za občudovanja vreden igralski lok, kot je zapisano v neki kritiki, ampak za zmedo v režijski zamisli. (Slabo uslugo je igralki Gračnerjevi naredila kostumografinja, saj je korpulentno igralko, ki naj bi bila cvet deklet, oblekla v tak črno-beli kostum, ki poudarja širino bokov in je naredil iz privlačne mlade ženske (to bi Portia morala biti) težkokategorno matrono in blodnico.)

Ponesrečena je tudi "aktualizacija" tragi-komedije z njuhanjem kokaina in gnusno zaključno sceno skupinskega seksa. Režiser s tako "aktualizacijo" podcenjuje gledalce, kot da ne bi bili sposobni sami umisliti univerzalnosti problema.

Režiser je iz osebnostne drame skušal potegniti več, kot je v besedilu. Lahko bi rekli: soočil se je s šibkim besedilom, ko je hotel izpeljati svojo misel. Če to ne bi bil Shakespeare, ki mu že zaradi ugleda režiser mora slediti, ga po svoje brati, ne ga pa mrcvariti.

Režiser se je spotaknil na ravnem.

Če bi hoteli izmed Shakespearovih del uprizoriti kaj resnično aktualnega, bi to bil Koriolan.

9. 3. 2011