Prvi nagib uprizoriti Macbetha je izšel iz želje umestiti ga v afriški kontekst, kot sem to storil že z igrama Medeja in Orfej.
Navdušujem se nad religijami, filozofijami, kulturnimi modeli in materialnimi dobrinami, ki jih naplavlja na afriške obale, kjer si jih prilastimo, pripojimo, preoblikujemo in uporabimo v nove, drugačne namene.
K Verdijevi operi o čarovništvu, tiraniji in volji po moči sem pristopil enako: si jo prilastil, pripojil in preoblikoval. Opero sem si zamislil kot arhitekturni monolit iz 19. stoletja – kot kolonialno katedralo – izgubljeno v savanah Osrednje Afrike; spomenik minulim dobam, ki zdaj razpada, prerešetan s kroglami, prepleskan z grafiti, podirajoč se pod težo divjega rastlinstva.
Teme, ki vedno znova vznikajo v mojem delu, skrivajo grozodejstva, ki so jih v Afriki zakrivile lakomne evropske kolonialne sile; multinacionalke, ki brezobzirno izkoriščajo vire »sveta v razvoju«; pozabljeno »podzemlje«, v katerem na milijone ljudi gara v bedi, da bi zagotovili surovine za trge bogatega sveta; ter nestabilnost teh držav, ki jo pospešujejo koristoljubne »super sile«.
Kot južnoafriškemu umetniku, ki deluje v številnih afriških državah, so mi te teme zelo domače.
Že več let vem za katastrofo v Demokratični republiki Kongo: za njeno razsežnost in kompleksnost. Osupljivo je, da tako malo ljudi zunaj regije ve zanjo: ker tli v temnem madežu nekje v Osrednji Afriki (in ne npr. na Bližnjem vzhodu), je skorajda nevidna.
Za Macbetha sem zbral gledališko skupino beguncev/igralcev z območij spopadov Demokratične republike Kongo. Našli so star kovček različnih gledaliških rekvizitov (glasbene partiture, kostume ...) amaterske skupine, ki je Verdijevo opero v regiji uprizorila v kolonialnem obdobju: navdušujoča vez med sedanjostjo in grozotami belgijske kolonialne uprave, storjenimi v imenu dobička.
Gledališka skupina je za Macbetha uporabila najdeno gradivo in z njim orisala zgodbo o stiskah svoje dežele. Kot več deset tisoč Afričanov, ki vsako leto prebegnejo v Evropo na majhnih ladjah ali z letali in veljajo za problematično brezimno statistiko, mojim igralcem leži na duši strašno razodetje. So poslanci s pobočij Velikih jezer, ki svojo zgodbo uprizarjajo na svetovnem odru.
***
Brett Bailey je dramatik, oblikovalec, gledališki režiser, festivalski kurator in umetniški vodja gledališke skupine Third World Bunfight. Ustvarja v Južni Afriki, Zimbabveju, Ugandi, Haitiju, Veliki Britaniji in Evropi. Njegove slovite ikonoklastične drame, ki se lotevajo dinamike postkolonialnega sveta, so Big Dada, Ipi Zombi?, Imumbo Jumbo in Orfeus. Med performansi omenimo Blood Diamonds: Terminal in Exhibit B. Režiral je slovesnost ob odprtju Svetovnega vrha umetnosti in kulture v Johannesburgu (2009) in v letih 2006–09 odprtje Mednarodnega umetnostnega festivala v Harareju. Med letoma 2008 in 2011 je bil kurator edinega južnoafriškega festivala javne umetnosti, Infecting the City, v Cape Townu. Za svoja dela, ki so gostovala po Evropi, Avstraliji in Afriki, je prejel številne nagrade, mdr. zlato medaljo za oblikovanje na Praškem kvadrieniju (2007). Je član dramskega programskega odbora Nacionalnega umetnostnega festivala v južnoafriškem Grahamstownu, letos pa bo na Unescov dan gledališča prebral izjavo Mednarodnega gledališkega inštituta.
THIRD WORLD BUNFIGHT (TWB)
Gledališka skupina THIRD WORLD BUNFIGHT (TWB) svoj vodilni položaj med avantgardnimi scenskimi umetnostmi Južne Afrike ohranja že osemnajst let svojega obstoja. TWB vodi kritiško priznani in večkrat nagrajeni dramatik Brett Bailey, poslovna direktorica pa je Barbara Mathers. TWB usposablja in sodeluje z več sto izvajalci/igralci v provincah Zahodna in Vzhodna Kaplandija ter Gauteng kot tudi v Zimbabveju in Ugandi. Igralci so se usposabljali pod vodstvom različnih strokovnjakov z Nizozemske, Slonokoščene obale, ZDA in Zimbabveja.
TWB z večkrat nagrajenimi gledališkimi, glasbenimi in ritualističnimi produkcijami gostuje po vsej Južni Afriki (v angleščini kot tudi v kosijskem jeziku), po drugih afriških državah ter v Evropi in Avstraliji. Med produkcijami omenimo Big Dada, Imumbo Jumbo, Ipi Zombi?, House Of The Holy Afro, medEia, Orfeus, macbEth the Opera, Blood Diamonds in Exhibit B.
Poslanstvo TWB je ustvarjati inovativne in prelomne, večplastne performanse/uprizoritve in instalacije ter jih predstavljati doma in na tujem. Dela skupine izpostavljajo pogosto zamolčano, spregledano ali prezrto problematiko, zgodbe in položaje, razgaljajo preračunljiva dejanja velikih sil, ki poteptajo življenje neštetih ljudi ali jim odvzamejo pravico do izražanja. Največ se ukvarja s postkolonialnim položajem v Afriki ter z nekdanjimi, zgodovinskimi in sedanjimi razmerji med Afriko in Zahodom. TWB omogoča platformo za negovanje in razvijanje nadarjenosti tako umetnikov kot tudi drugih izvajalcev iz vseh skupnosti, še zlasti tistih prikrajšanih in oškodovanih.
(Iz gledališkega lista uprizoritve)