UO Prešernovega sklada verjame v strokovno utemeljeno odločitev glede Možine

Kar zadeva odzive v javnosti, ki jih je sprožila odločitev UO Prešernovega sklada, da podeli nagrado kandidatu, ki ga strokovna komisija ni uvrstila v končni izbor - Jožetu Možini za dokumentarec Pedro Opeka, dober prijatelj, so člani UO Prešernovega sklada povedali, da so potrdili izbor treh kandidatov za nagrado Prešernovega sklada, ki jih je predlagala strokovna komisija za scenske umetnosti, dodatno pa so izbrali med vsemi javno prelaganimi kandidati še enega, za katerega je strokovna komisija posredovala svoje mnenje v protestni izjavi.

UO Prešernovega sklada je ponovno razpravljal o tem dodatnem predlogu na osnovi protestnih izjav oziroma o kandidatovem delu in menil, da je bila odločitev pravilna ter strokovno utemeljena. Navsezadnje, kot je poudaril Bogataj, v upravnem odboru sedijo tudi profesorji članov komisije za scenske umetnosti, zato je razpravljanje v javnosti o strokovnosti ali nestrokovnosti odločitve UO Prešernovega sklada brezpredmetno.

Strokovne komisije so namreč delovna telesa UO Prešernovega sklada, ki ima popolno odgovornost odločanja. UO zato zavrača vse očitke, da je deloval v nasprotju z obstoječim zakonom. Člani pa menijo, da bi moralo ministrstvo za kulturo v prihodnje urediti nekatera neskladja med zakonom, statutom in pravilnikom, to pomeni zelo jasno formulirati pristojnosti UO Prešernovega sklada in komisij ter njihovega delovanja.

UO Prešernovega sklada se je v danes sprejetem sklepu zahvalil vsem strokovnim komisijam, tudi komisiji za scenske umetnosti, za opravljeno delo, ki se je zaključilo 22. novembra 2013 s poročanjem posameznih predsednikov komisij UO Prešernovega sklada. Po teh poročilih je po Bogatajevih besedah vsem komisijam tudi potekel mandat. Potrditev starih komisij ali imenovanje novih morajo izvesti v dveh mesecih po zadnjem poročanju.

Minister za kulturo Uroš Grilc pa je v izjavi za javnost dejal, da zakon jasno določa, da se UO Prešernovega sklada odloča na podlagi mnenja strokovne komisije. "UO pregleda mnenja o kandidatih in sprejme odločitev, v tem celotnem postopku je en korak umanjkal," je dejal minister, ki obžaluje, da se "moramo namesto o dosežkih v slovenski kulturi in njenih trenutnih težavah glede na finančno situacijo v državi pogovarjati o postopkovnih napakah in to prav v povezavi s Prešernovimi nagrajenci".

Kot je še dejal, se ne bo spuščal v interpretacije, saj je zakon tisti, ki določa odgovornost UO sklada. "Za to, kako je bil postopek izpeljan, je odgovoren UO," je dejal minister, ki meni, da je zakon glede tega zelo jasen: "Zahteva mnenje strokovne komisije in v danem primeru je ta člen manjkal, kar meče senco na odločitev UO."

Člani in predsednica strokovne komisije, Nataša Barbara Gračner, so v odstopni izjavi minuli teden poudarili, da so na članstvo v komisiji pristali v prepričanju, da je UO Prešernovega dolžan upoštevati usklajena mnenja strokovnih komisij in torej nagrajence izbrati med kandidati, ki jih predlagajo strokovne komisije.

UO Prešernovega sklada naj bi svoj izbor sprva upravičil, češ da je komisija pripravila utemeljitve samo za tri kandidate, ki jih je predlagala, ne pa tudi za preostale izmed okoli 20 predlogov, ki jih je prejela.

Po smrti Jožeta Trontlja so člani UO Prešernovega sklada v začetku januarja za predsednika izvolili Bogataja, sicer pa so v odboru še Srečo Dragan, Kajetan Gantar, Jože Horvat, Slavko Hren, Andrej Inkret, Janko Kos, Lado Kralj, Jože Kušar, Lojze Lebič, Katja Pegan, Alenka Puhar, Hugo Šekoranja in Rudi Španzel.

Člani komisije, poleg Gračnerjeve še Jaša Jamnik, Primož Jesenko, Tea Rogelj, Samo Strelec, Saša Tabaković in Jani Virk, so zapisali še, da verjamejo, da zakon ščiti institut Prešernove nagrade, saj zagotavlja, da gredo prejemniki najvišjega priznanja Slovenije za dosežke na področju umetnosti skozi več sit in da so nagrajeni vrhunski umetniški dosežki, ki jih priznavata tako stroka kot širša kulturna javnost.

Člani komisije za scenske umetnosti do podelitve nagrad zadeve ne želijo komentirati.