Zadnja opera Giacoma Puccinija iz leta 1924 je ostala nedokončana zaradi skladateljeve prezgodnje smrti, zato jo je kasneje po skladateljevih skicah dokončal Franco Alfano. Prvič je bila izvedena aprila 1926 v milanski Scali in s svojo celovito estetiko predstavlja konec in zadnji pravi vrhunec obdobja velike italijanske operne tradicije belcanta.

Novo produkcijo mariborske Opere podpisujeta hrvaški dirigent Loris Voltolini in italijanski režiser Filippo Tonon, ki je hkrati še scenograf in oblikovalec luči. Tonon se je pri režiji bolj kot na duh starodavne Kitajske osredotočil na "pravljičnost" opere. "Gre za popolnoma novo iznajdbo, a ne revolucionarno v tem smislu, da se ne bi spoštovalo tega, kar je napisal Puccini," je Tonon povedal pred premiero.

Zgodba govori o kitajski princesi Turandot, ki se s postavljanjem ugank izogiba snubcem, naposled pa se zaljubi v tatarskega princa Calafa. "Pravljico sem združil s svojim pogledom na Turandot. Vsak med nami ima neke mehanizme v življenju, ki jih mora prebroditi. Včasih se sprašujemo, zakaj se nam nekatere stvari v življenju nenehno ponavljajo. Mislimo, da smo jih razrešili, a ugotovimo, da smo jih samo skrili. Takšna je Turandot. Ne želi se soočiti z moškim," je pojasnil.

Različne preizkušnje v življenju je poskušal prikazati z nenehnim premikanjem scen na odru. "Zbor in balet se znajdeta v tem mehanizmu, mehanizmu življenja, s katerim upravlja Turandot. Izhod najdejo šele na koncu."

"Scena je abstraktna z realnimi elementi," je še povedal Tonon. Takšni so tudi spektakularni, barviti kostum Cristine Aceti. "Tako bo opera paša za oči, ne le za ušesa," je prepričan Tonon, ki se v Opero SNG Maribor vrača po štiriletnem premoru, ko je bil asistent režije v mariborski produkciji Vesele vdove.

Prvič bo Turandot pela mariborska sopranistka Rebeka Lokar, ki je med drugim nastopala že v operi Aida v sklopu mednarodne turneje Opere SNG Maribor na Japonskem. Občasno bo v naslovni vlogi nastopila bolgarska sopranistka Gabriela Georgieva.

Poleg Turandot izstopajo še solistične točke sužnje Liu, ki jo pojejo Sabina Cvilak, Andreja Zakonjšek Krt ali Mojca Bitenc, tu je še ena izmed najslavnejših tenorskih arij Nessun dorma v izvedbi princa Calafa oziroma v mariborski postavitvi Renza Zuliana ali Mira Solmana.

Altoum je, tako kot v zadnji uprizoritvi Turandot v Operi SNG Maribor leta 2009, Emil Baronik, Timur Valentin Pivovarov, Ping Darko Vidic, Pang Dušan Topolovec in Pong Martin Sušnik. Mandarin je Jaki Jurgec, Perzijski princ pa Bogdan Stopar.