Kot je na današnji novinarski konferenci povedala vodja projekta Mateja Gaber, se je projekt, ki interdisciplinarno raziskuje ideje Bauhausa v sodobni luči, pričel pred letom in pol. V sklopu projekta je že izšla znanstvena monografije Bauhaus - Baumensch (Znanstvena založba FF), poleg tega so potekale likovne, glasbene in plesne delavnice ter istoimenski simpoziju v ljubljanski Moderni galeriji.
Kot je poudarila, je osrednja ideja projekta, da združi študentke in študente Univerze v Ljubljani, poveže članice in akademije v ustvarjalno in enovito celoto ter opozori na pomen interdisciplinarnosti.
Jan Krmelj, ki podpisuje režijo in vizualni scenarij predstave, je povedal, da predstava nastaja kot presek mnogih dogodkov in ustvarjalcev. S široko ekipo so se skupaj potopili v snov Bauhausa in Triadnega baleta Oskarja Schlemmerja iz leta 1922, ki velja za eno ključnih inovacij in zapuščin Bauhausa.
Vendar, kot je poudaril, njihova predstava ni rekonstrukcija tega ikoničnega dela. Rekonstrukcija pravzaprav sploh ni možna, saj ni enotnega dokumenta te predstave, obstajajo le zapisi prisotnih in kostumske skice. Poleg tega je imela predstava vsaj pet različnih verzij, pri čemer Schlemmer z nobeno od njih ni bil zares zadovoljen.
Njihova predstava je hommage Schlemmerju. Na novo premišljuje njegove ideje in se sprašuje o odnosu med človekom, umetnostjo in tehnologijo. "Morda odgovor ni v tem, da počlovečimo stroje ali da iz človeka napravimo stroj, temveč to, da je mehansko in človeško nujno treba dojemati kot avtonomni, morda nezdružljivi realnosti. Nepopolnost je bistvo človekovega delovanja in obenem njegova rana," piše v sporočilu za javnost.
Simona Šerbineka, ki v predstavi nastopa, zanimajo primarna vprašanja obstoja, strahu, veselja, poguma. V predstavi se "vse odvija na nek čuden način, povezan s tehnologijo, s tem, kako nadomestiti tisto, kar ti v življenju manjka, in na kak način to vključiti v življenje", je povedal igralec in gledališki lektor, ki je v mladosti preživel nesrečo z vlakom in ostal brez nog.
Koreografa predstave sta Žigan Krajnčan in Krmelj, ki bdi tudi nad oblikovanjem svetlobe. Scenografijo in oblikovanje monumentov podpisuje Nika Erjavec, kostumografinja je Brina Vidic, skladatelja in oblikovalca zvoka sta Gašper Torkar in Kristjan Kroupa, asistentka režiserja in oblikovalka vstopnega prostora pa je Nika Prusnik Kardum.