"Dnevnik mladega dekleta, ki je dve leti preživela v skrivališču in na koncu zaradi izdajstva umrla grozljive smrti, nas bo spomnil, da tudi danes neprestano živimo na robu holokavsta. Predvsem mlade generacije bi se morale tega bolj zavedati. Zato je odločitev Mini teatra, da uvrsti to besedilo v svoj gledališki program, ena izmed najpomembnejši repertoarnih odločitev slovenskega gledališča," so Möderndorferjeve besede navedli v sporočilu za javnst.

Dnevnik Ane Frank je režiser označil kot eno najpomembnejših besedil 20. stoletja. In to ne samo zaradi kalvarije, ki jo je preživel Judovski narod in družina Ane Frank, ampak je tudi literarno pomembno delo. Ano je označil kot izjemno nadarjeno opazovalko življenja in človeških značajev.

Dramatizacijo je opisal kot zelo zahtevno in zapisal, da se je trudil, da bi kljub dialoško oživljenim prizorom ohranil formo dnevnika. "Treba je bilo oblikovati dramske prizore in hkrati ostati zvest tistemu vtisu likov, kakršne je v dnevniških zapisih predstavila mlada pisateljica."

Zanimalo ga je predvsem, kako dve zelo različni družini, s tremi najstniki, v klavstrofobičnem prostoru preživljajo svoja skrivaška življenja, ki so neprestano izpostavljena strahu za življenje.

Kot je še zapisal Möderndorfer, je Dnevnik Ane Frank "vivisekcija človeških odnosov v posebnih okoliščinah. Je pa tudi vivisekcija odraščanja. Rojstvo ljubezni. Pravzaprav je to zgodba o Romeo in Juliji v času holokavsta in evropske apokalipse. Zgodba o tem, kako želi ljubezen premagati smrt. Je pa tudi zgodba o razočaranju. O strahu. Zgodba o prihodnosti, ki je bila ukradena milijonom ljudem".

Ana Frank je leta 1933 s starši emigrirala v Amsterdam. Ko je nemški Wehrmacht leta 1940 okupiral Nizozemsko, se je družina Ane Frank skupaj s štirimi drugimi skrila v hišo podjetja Otta Franka. V tem času je trinajstletna Ana svoje občutke in misli zaupala dnevniku, v katerega je zapisovala vsakdanje življenje v skrivališču in strah pred tem, da bi jih odkrili. Dnevnik se je končal 1. avgusta 1944. Tri dni za tem so bili judovski prebivalci zadnje hiše ovadeni in aretirani, družina Frank pa deportirana v Auschwitz.

Ana in njena sestra Margot sta sedem mesecev pozneje umrli v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen. Njun oče Otto Frank, ki je edini preživel, je po vojni prejel hčerkin dnevnik in leta 1947 prvič objavi odlomke iz njega. Doslej je bila celotna različica dnevnika Ane Frank objavljena v več kot 80 jezikih.

V predstavi igrajo še Saša Pavlin Stošić, Medea Novak, Barbara Vidovič, Tadej Pišek, Aleš Kranjec in Timotej Novaković. Za vizualno podobo predstave so poskrbeli scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Meta Sever in Atej Tutta za video.

Prva ponovitev predstave bo 26. decembra.