Kakor da bi se v avli Elektrarne znašli na črno-beli tržnici, ki ponuja eksotične sadeže in živila iz vsega sveta, takšen je prvi vtis, ki sem ga dobila ob dnevu otvoritve. Migranti je razstava, ki preko hrane in njene celotne ˝življenjske poti˝ (pridelava, uvoz-izvoz), natančnemu opazovalcu in interpretu lahko odpre pereča vprašanja o preseljevanju ljudi in vzrokih za tovrsten družbeni pojav.
Fotografije, v Galeriji P74 razstavljene že februarja letos, so vedno v paru in poleg ustaljenega pozitiva je tudi njegov negativ, vendar je tu funkcija estetike postavljena ob rob. Druga slika - preko določenega sadeža – aludira na migracije ljudi, katerih pot do ˝cilja˝ je podobna izvozu hrane. Prav tako kot nam je ponavadi nejasen izvor kupljenih živil – Lažetićeva je izpostavila zgolj neevropska -, večine ne zanima pedigre prišlekov-migrantov. Hrana kot vir zadostitve fiziološkim potrebam je vsakemu posamezniku pomembna, pri nekaterih prehaja že v pravo obsesijo, medtem ko se – razen redkih medijskih primerov – s tako kompleksnim pojavom, kot so migracije ljudi, nihče pretirano ne ukvarja. Vsaka dvojica tvori stran iz kartoteke, v kateri se nahajajo podatki o priseljencih, na kar refleksno spomni na pozitivu zapisano ime in izvorna država posameznega živila.
Projekt Migranti je pisan bazar v objektiv ujete eksotike, ki se lucidno poigrava z vsemi živimi bitji in preko flore tvori celoten krog živega sveta, ki je povezan bolj, kakor si (morda) upamo priznati. Ljudje-migranti si želijo v boljši svet (tako kot živila na evropskih trgih, ki so v veliki meri pravzaprav iz dežel tretjega sveta) in so zanjo pripravljeni prestati mukotrpno pot – marsikdo ji je podlegel -, prav tako pa je dolgotrajen transport živil, pri katerem tudi uniči na tone pridelka. Slikovni opis razstavljene hrane – kot da je iztrgan iz (sicer neobstoječega) arhiva uvoženih živil, ki se znajdejo v slovenskih trgovinah – je odprt paket vseh križišč, kjer se neosebno srečujejo in križajo poti neštetih tovornjakov, kombijev in tudi osebnih avtomobilov, ki v svoji notranjosti skrivajo živa bitja. Migranti so potrošni izdelki, ki imajo za razliko od ljudi resda precej odprte (in legitimne) meje uvoza-izvoza (ne morem si pomagat, da mi v glavi ne bi odzvanjala Magnificova pesem Export-Import), hkrati pa opozarjajo na pogosto nelegitimen, nehuman in zgolj dobičkonosen posel tihotapljenja ljudi. Poper iz Malezije, banane iz Ekvadorja, rozine iz Čila ter vrsta ostalega sadja in zelenjave imajo svoj negativ s človeško podobo.
***
ARENA je festivalski časopis Mladih levov, ki ga ustvarjajo mladi pisci, predvsem udeleženci Maskinega Seminarja sodobnih scenskih umetnosti že vrsto let.
Arena je nastala na pobudo zavoda Bunker v sodelovanju s Seminarjem sodobnih scenskih umetnosti pri Maski, zavodu za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Sodelovanje smo v letu 2010 razširili tudi na spletni portal slovenskega gledališča SiGledal, ki bo z objavami tekstov poskrbel za dodatno in okrepljeno poročanje.
Arena je eksperimentalna platforma, ki presega žanrske okvirje klasičnega pisanja in vzpostavlja teren za poigravanje z novostmi in preizkušanje ustvarjalnega duha svojih piscev. Je samoorganizirana, kolektivna enota, v kateri velja glas enakopravnosti in transparentnosti.
Povezava: Arena 2010 - Festivalski časopis mladih levov