Uršičev doprinos k podobi slovenskega tržaškega teatra, kjer je režiral več kot 70 predstav, je neprecenljiv. Tržaški režiser Mario Uršič (1939) je v 70. in 80. letih pustil pečat svojega ustvarjalnega duha tudi v novogoriškem gledališču, in sicer ne le kot gostujoči režiser šestih predstav pač pa tudi kot umetniški vodja. S svojim delom, ki odseva izjemno senzibilnost, kultiviranost in avtorsko izbrušenost, se je zapisal med najbolj dragocene slovenske gledališke umetnike. Posebej pa je zaslužen za požlahtitev podobe gledališkega snovanja na obeh straneh zahodne slovenske meje, piše v obrazložitvi nagrade, ki so jo letos podelili prvič.

Za najboljšo igralsko stvaritev iztekajoče se sezone je bila nagrajena Nikla Petruška Panizon za vlogo Katre v uprizoritvi Kažin ali Karabinjerjeva Katra Vlaha Stullija, ki je nastala pod režijsko taktirko Vita Tauferja v izvedbi SSG. Mlada igralka odigra Katro silovito in mediteransko temperamentno. Slutnjo o zavoženem življenju skuša igralkin lik preglasiti s pozunanjeno grobostjo. Igralkina igra, ki jo tudi v drugih uprizoritvah odlikujejo govorna in telesna artikuliranost ter občutek za humor, je tudi v Kažinu natančna pri določanju odtenkov in prehajanju med različnimi, bolj kot ne razvnetimi stanji, je zapisala žirija.


Zlati zmaj / foto Agnese Divo

V predstavi Zlati zmaj, ki je prejela tantadruja za najboljšo uprizoritev iztekajoče se sezone, se je tržaški ansambel izkazal kot udaren in povezan kolektiv, obenem pa je vloge ustvaril kot serijo individualnih, celo vrhunskih igralskih dosežkov. Besedilo s hitrimi rezi in z nekonvencionalno porazdelitvijo velikega števila vlog med majhno skupino igralcev prikaže usode prebivalcev mest Zahoda in podzemni svet ilegalnih migrantov z nezavidljivim statusom. Uprizoritev ga preigra pretresljivo in družbeno angažirano, z bliskovitimi igralskimi skoki v različne like in situacije. Tak način igre - sodoben v izrazu, natančen v razmisleku in razgiban v izvedbi - zahteva kompaktno, homogeno, okretno in duhovito igralsko zasedbo, piše v utemeljitvi nagrade.

Nagrado za življenjsko delo je podelila žirija v sestavi Boris Cavazza, Zdenka Lovec in Minu Kjuder. O dobitnikih nagrad za najboljšo igralsko stvaritev in za ustvarjalni dosežek gledališke sezone na Primorskem pa je odločala žirija v sestavi gledališki kritik Matej Bogataj, gledališki režiser Marko Sosič in dramaturginja Mojca Kranjc.

Ministrica za kulturo Majda Širca je v nagovoru ob podelitvi nagrad dejala, da so tudi gledališčniki - podobno kot je bil Tantadruj - posebneži. Po njenih besedah tudi gledališčnikom realnost ni vedno naklonjena, vendar pa ne bi bili Primorci, če bi pristali na to, zato so utrjevali svoje delo, premeščali sanjaške in žlahtne tantadruje na odre in jih na koncu s skupno nagrado združili v velik "potrojeni" oder.