Strokovna javnost kritična tudi do osnutka NPK 2013-2016

NPK 2013-2016 je v javno razpravo, s podaljšanim rokom do 8. marca, dalo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ). Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so zapisali, da osnutek s tem, ko ne vsebuje prednostnih nalog kulturne politike in rokov za njihovo uresničitev, eksplicitno krši ZUJIK. Ob tem pa se jim tudi poraja vprašanje, "ali neprijazne gmotne razmere res upravičujejo opustitev časovnih in finančnih parametrov v NPK".

Na MOL še opozarjajo, da je večina ukrepov iz osnutka enaka osnutku NPK 2012-2015, ki ga je na spletni strani objavilo nekdanje ministrstvo za kulturo na čelu s tedanjim začasnim ministrom Boštjanom Žekšem.

Med drugim za področje kreativnih industrij na MOL opozarjajo, da je s strokovnega vidika vprašljivo oženje zelo širokega spektra dejavnosti, ki ga zajema pojem kreativnih industrij, zgolj na oblikovanje in arhitekturo. Osnutku tudi očitajo, da prezre dejavnosti, ki jih že več let izvaja MOL v povezavi z obnovo nekdanje tovarne Rog in jih sofinancira Evropska unija.

V društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev Asociacija so v svojih pripombah na osnutek NPK uvodoma izpostavili problematičnost procesa priprave, saj osnutek ni nastal v dialogu s civilno družbo. Osnutku med drugim očitajo, da ne naslavlja večine ključnih sistemskih problemov celotne slovenske kulturne politike, kot so različne oblike financiranja kulturnih organizacij, razmerja in dialog med nevladnimi organizacijami in javnim sektorjem, podhranjenost in velike strukturne težave nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi ter infrastrukturni problemi na nekaterih področjih kulture.

Na osnutek NPK se je odzval tudi upravni odbor Društva slovenskih pisateljev (DSP), ki ga je označil za "politični anahronizem". Ugotavljajo namreč, da sta tako osnutek NPK kot tudi osnutek novele ZUJIK, o katerem prav tako poteka javna razprava, zasnovana na neustrezni opredelitvi pojma kulture. Termin kultura, na katerem oba slonita, namreč ne ustreza potrebam po sodobni kulturni politiki. Prav tako nista ustrezno opredeljena termina umetnost in kulturna politika, menijo v upravnem odboru DSP.

Oba osnutka dokumentov bi v začetku 21. stoletja morala biti, kot so prepričani, strateško naravnana, predvsem pa bi morala upoštevati današnjo in tudi jutrišnjo vlogo kulture in umetnosti. Poleg tega bi morala temeljiti na podrobni analizi kulturnih politik v zadnjih dveh desetletjih.

V Društvu gledaliških režiserjev menijo, da je NPK brez jasno opredeljenih ciljev, časovnic in predvidenih finančnih sredstev nerelevanten dokument, ki je samemu sebi namen. Poleg tega za področje uprizoritvenih umetnosti kaže površno razumevanje njihove dejavnosti. Ne opredeljuje se do perečih problematik s področja delovanja javnih zavodov, nevladnih organizacij ter zaposlenih in samozaposlenih ustvarjalcev, temveč predlaga rešitve za probleme, ki jih ustvarjalci ne zaznavajo oziroma so rešljivi znotraj obstoječih sistemov in mrež producentov, so zapisali.

Osnutek v delu, ko govori o uprizoritvenih umetnostih, predlaga vzpostavitev novih proračunskih porabnikov. Sami menijo, da mehanizmi za izpolnjevanje nalog, predvidenih za nove institucije, že obstajajo znotraj obstoječe infrastrukture in sistema javnih zavodov, da pa jih ministrstvo ne instrumentalizira ali podpira v zadostni meri.

V Društvu oblikovalcev Slovenije osnutku med drugim očitajo, da izpostavlja nekatere dejavnosti, področja ali celo posamezna dejanja države v izrazitem medsebojnem nesorazmerju do drugih in hkrati znotraj celotnega polja kulture. S tem kaže na neuravnoteženost misli in prizadevanj ter na odsotnost jasnih opredelitev znotraj pristojnega ministrstva.

Poleg tega osnutek ne opredeljuje temeljnih dejavnikov izvajanja kulturnega procesa; nekatere obravnava posamično, nekaterih pa kar sploh ne. Osnutku tudi očitajo, da je v njem področje oblikovanja, kot eno najbolj živih, postavljeno v muzej.

Do osnutka NPK so kritični tudi filmarji. Filmski scenograf Matjaž Pavlovec opozarja na dva ukrepa, ki ju ta predvideva. Prvi predvideva postopno večanje proračunskih sredstev za filmske in AV projekte ter vzpostavitev osrednje vloge Slovenskega filmskega centra pri strateškem oblikovanju filmskega in AV programa. Namen je po njegovih besedah sicer dober, a v praksi je realna slika povsem drugačna, saj je predvideno še dodatno zmanjševanje sredstev za kulturo.

Drugi ukrep predvideva razširitev financiranja pri filmskih in AV projektih, v sklopu katerega je med drugim predvideno povečanje števila koprodukcij z manjšinskim slovenskim deležem. Tudi ta ukrep je po Pavlovčevih besedah potrebo pozdraviti, vendar pa ga onemogoča pravkar sprejeta sprememba akta o ustanovitvi javnega zavoda Viba film, s katerim se znatno omejuje možnost sodelovanja Vibe pri koprodukcijah.

Iz Kinodvora pa ministrstvo opozarjajo na preozke usmeritve prednostnih nalog za področje filmske in AV dejavnosti, predvsem pa na zanemarjanje sistemske ureditve področja reproduktivne kinematografije, izobraževanja oziroma filmske vzgoje in digitizacije umetniških kinematografov.