V času, ko se poraja vprašanje o stalnosti ansamblov gledaliških hiš oziroma prehodnosti in preobremenjenosti določenih igralcev, Drolčeva meni, da je dobro, da so igralci člani nekega ansambla, "ker se skupaj z ustanovo tudi rojevamo - s stvarmi, ki so na programu". Ob tem dodaja, da so imeli močnejši ali izrazitejši igralci več dela, kar je lahko v določenem trenutku za koga tudi krivično.

"Vsi smo predani izbiri igralskega poklica in smo želeli biti zaradi želje po delu čimbolj prisotni, imeti čim več priložnosti za ustvarjanje," je pojasnila in dodala, da ima nekaj pri vsem skupaj tudi sreča.

Spregovorila je še o današnji produkciji, ko je v ospredju gledališke ustvarjalnosti vedno bolj prisotno politično gledališče: "Živimo v zelo težkem času in bi bilo o tem, kako se približati en drugemu, kako delati skupaj za dobro države in vseh nas, treba sesti skupaj in se o tem pogovoriti. Mislim, da se tudi politični teater rojeva zaradi hude stiske v času."

Z igro se je Drolčeva, ki je tesno povezana tudi z začetki slovenskega filma - odigrala je vlogo Tildice v filmu Na svoji zemlji - začela ukvarjati že pred drugo svetovno vojno, v mariborski gledališki skupini, ki jo je vodil Fran Žižek.

"Menim, da v igri na filmu ali na odru ni velike razlike, če je igralec dober, če dobi vlogo, ki jo začuti," je še dejala Drolčeva. "V starosti sem nekako našla notranji mir, prej pa je bilo veliko iskanja in tipanja. V filmu nisem veliko igrala. Žal mi je, a moram ob tem reči tudi, da ni bilo veliko takega, kar bi si zelo želela, da bi bilo moje. Seveda so razlike, a v svojem jedru je dober igralec lahko dober v obeh medijih," je pojasnila.

Prvega slovenskega celovečerca se Drolčeva, ki je med drugim nastopila še v filmih Cvetje v jeseni in Iskanja Matjaža Klopčiča, Naš avto Františka Čapa in Deseti Brat Vojka Duletiča, spominja z veseljem.

"Mislim, da nam je bilo vsem jasno, da je treba čimbolj preprosto in čimbolj resnično osvojiti lik, ga začutiti in igrati. Takrat smo bili brez izkušenj. Mogoče smo naredili nekaj dobrih stvari... Morda niso bile vse najboljše, a mislim, da bo film ostal v lepem spominu," je dejala.

Med letoma 1945 in 1947 je bila članica mariborske Drame, v sezoni 1947/48 je delala pri Triglav filmu v Ljubljani, med leti 1948 in 1959 igrala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, leta 1960 pa se je preselila v vrste SNG Drama Ljubljana, kjer ji bodo v nedeljo, prav na njen rojstni dan, pripravili koncert s skupino Čompe. Po letu 1982 je začela poučevati na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

O praznovanju v Drami je dejala, da je izjemno presenečena in vesela, da se bo lahko veselila skupaj s člani ansambla, v katerem je preživela toliko časa.

Svojo gledališko pot je Drolčeva začela z vlogami večinoma vedrih in pozitivnih mladenk, že v tržaškem in zatem v ljubljanskem obdobju pa je prešla k izrazito karakternim vlogam, tako iz klasičnega in sodobnega dramskega repertoarja kakor iz komedij in grotesk.