Posebej za predstavo spisano Tasićevo dramsko besedilo združuje poznosrednjeveško temo mrtvaškega plesa in ekstazo Vidovega plesa, kot so nekoč poimenovali obliko revmatične vročice. Predstavlja zgodbo o Smrti, ki pride v Mesto nesmrtnih. V tem mestu se brez prestanka vrti ples šestih smrtnih grehov (pohlep, požrešnost, pohota, zavist, jeza in napuh).

Tako je avtor želel ponazoriti "histerijo življenja, ki danes vlada, blazno pehanje za denarjem, srečo, zabavo, plastičnimi operacijami", medtem ko je smrt tabu. "Kar sem začel obdelovati, je prav ta odsotnost smrti oziroma nepriznavanje smrti kot dela življenja, kot nečesa vrednega. Smrt je izrinjena, a jo na koncu vsi spoznamo, čeprav se ji mrzlično izogibamo," je na včerajšnji novinarski konferenci v Mariboru povedal Tasić.

Smrt je želel prikazati kot "kontrapunkt vsega, kar je danes v igri". "Smrt kot neka umiritev, streznitev, trenutek, ko mora človek enkrat za vselej premisliti o svojem življenju," je pojasnil.

Naslov Salto mortale se nanaša na cirkuško točko smrtonosni skok, pri katerem lahko že majhna napaka pomeni smrt. "Življenje je polno cirkuških veščin. Pri meni je le ta razlika, da ta skok res pripelje do smrti oziroma nekega spoznanja. Ta salto mortale ni več le zabavna točka, ampak je eksistencialni preobrat," je dejal Tasić.

Silvan Omerzu si je predstavo sprva zamislil kot izvedbo Mrtvaškega plesa Janeza Vajkarda Valvasorja, a je menil, da se Tasićevo besedilo bolj približa današnjemu času. Odločil se je za mali oder, ker je pri predstavi zelo pomembna bližina občinstva, in lutke umestil v lutkarsko škatlo - nekakšen oder na odru.

Lutke bodo na odru oživili igralci LGM Maksimiljan Dajčman, Barbara Jamšek, Elena Volpi, Anže Zevnik in gost, svobodni umetnik Boštjan Sever. Predstava je v prvi vrsti namenjena mladini in odraslim.