Srečanje in pogovor z nagrajenci Ksenije Hribar 2015: Jurij Konjar

V torek, 9. junija s pričetkom ob 18. uri se bo z avtobiografskim predavanjem O rekonstrukciji - pregled od znotraj predstavil Jurij Konjar, nagrajenec v kategoriji ples/performans.

O rekonstrukciji - pregled od znotraj
Med leti 2007-2014 sem kot sodelavec in plesalec delal na štirih različnih rekonstrukcijah: na skupinski predstavi »Fake it!« Janeza Janše ter na solih »Goldbergove Variacije«, »Bound  (Vez)« in »Flat (Plosko)« Steva Paxtona. Poskusil bom podati zgodbo o različnih pristopih; kaj smo iskali in kaj našli med procesom postavitve starih odrskih del.

Hkrati bo to avtobiografski pregled zadnjih osmih let preučevanja in dela na odru, neločljiv od prav toliko let življenja. Glavni akter bo improvizacija, subjektivno in ne-vsevključujoče.
Po kako uro trajajoči pripovedi bo čas za vprašanja in debato. Vabljeni. (Jurij Konjar)

***

»Ples je za Jurija Konjarja edini možen medij, v katerem lahko kot umetnik diha. Ko ga vidimo plesati, nam postane jasno, da je ples njegov modus vivendi. Ta pa ga, zaradi vse prej kot idealnih pogojev dela, sili v neko drugo vrsto gibanja, v sodobno umetniško nomadstvo, ki poteka od rezidence do rezidence. Nomadstvo ni samo zunanji pogoj, ki ga umetnik sprejme na račun svojega dela, ampak postane produktiven del samega načina, kako do plesa pristopa. To se zgodi tako na ravni vsebine, denimo v avtorskem solu Za Juliana Mer-Khamisa, kjer se brez nepotrebne patetike loteva vprašanja umetnikove vloge v dani družbeni situaciji, ki jo prekarni nomadizem nemalokrat ohromi. Še bolj pa na ravni forme – v delu Still nasproti dejstvu nenehnega gibanja išče stalnost, oporno točko, nek »score«, ki bi lahko v tej neizbežni mimobežnosti vsakokrat odprl polje za dogodek srečanja. Kljub tudi drugim uporabljenim izraznim sredstvom je za Konjarja vsakokrat prav ples tisti, ki dogodek omogoča, je nosilec tistega presežnega in neizrekljivega. Konjar za ples vselej rajši izumlja nove načine njegovega obstajanja, ki so smiselni za vsako posebno situacijo njegovega pojavljanja, kot pa da bi se podrejal obstoječim strukturam ali diktatu fiksne koreografije. V tem smislu je še posebej dragocen njegov prispevek k pojmovanju in praksi plesne improvizacije. Njegovo plesno telo ima lastnosti radovednega otroka v igri, saj ples obravnava kot neizčrpno polje možnega, ki se ne ustavlja pri običajnih rešitvah, ampak vedno najde tisto »še nekaj«. To pa je vseskozi že čuteče in misleče telo, ki v sredo svoje nedvoumne virtuoznosti povsem koncizno umešča tudi nenadne ustavitve, sinkope, spotikljaje in nevarne pregibe in tako rahločutno pripoveduje zgodbo nekega življenja, « je zapisala v obrazložitvi komisija za podelitev nagrad Ksenije Hribar 2015 (Pia Brezavšček, Blaž Lukan, Sabina Potočki).

Nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije. Nagrada je namenjena ustvarjalcem na področju sodobnega plesa v Sloveniji, ki s svojo vrhunskostjo in inovativnostjo pomembno prispevajo h kakovosti in razvoju sodobnega plesa pri nas. Namen nagrade je spodbujati celostni razvoj področja sodobnega plesa (nagrada se podeljuje plesalcem, koreografom, plesnim pedagogom, kritikom, producentom, oblikovalcem svetlobe in oblikovalcem zvoka na področju sodobnega plesa), motivirati talentirane mlade ustvarjalce kot tudi nagraditi dolgoletno življenjsko delo posameznikov, ki so s svojo umetniško, pedagoško oziroma teoretsko dejavnostjo zaznamovali naš prostor. Prve nagrade so bile podeljene februarja 2013, ob zaključku Slovenskega plesnega festivala Gibanica. V sklopu Gledišče* so že potekali pogovori z letošnjo prejemnico nagrade v kategoriji koreograf/avtor Andrejo Rauch Podrzavnik in prejemnico nagrade za življenjsko delo Matejo Bučar.