Naježeno in jedrnato v živo: Ivana Djilas

Ivana Djilas trenutno najbolj odmeva s kolumnami v tedniku Mladina. Njeni zapisi »Skrivni strahovi na javnih krajih« odkrivajo plasti krize, piše o mladih mamah pri štiridesetih, zdravstvu, samozaposlenih, zadolženih in ustvarjalnih. Poleg tega je vodja in producentka gledališke skupine Familija. Je tudi raziskovalka, predvsem pa polnokrvna gledališka režiserka. Poleg predstav in proslav rada dela tudi socialno angažirane prireditve. Posebej je ponosna na dva dobrodelna projekta,  ki ju je inicirala in tudi dokončala. Moje afriško sonce je bil projekt zbiranja sredstev za zidanje učilnice na prostem v sirotišnici v Kumasiju v Gani. Učilnica že dve leti deluje. Pri drugem projektu - Bodi dober, so zbirali igrače za otroke brez staršev v zavodih, jih očistili, popravili in poslali v predele nekdanjih jugoslovanskih republik.
 
Diplomirala je na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Resda je v Srbiji režirala samo eno predstavo - Zakonsko igro Edwarda Albeeja. Na programu Ateljeja 212 je ostala sedem let. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je pod mentorstvom Dušana Jovanovića naredila magisterij na temo Vizualizacija romana – alternativni pristop k uprizarjanju romana v gledališču. V 15 letih je režirala v skoraj vseh slovenskih gledališčih. 39 režij, predstav je nastajalo v različnih produkcijskih pogojih in iz različnih predlog. Od sodobnih in klasičnih dramskih del, romanov, kratkih zgodb, pesmi, slikanic, stripov, kolumn iz časopisov, celo znanstvenih tekstov. Žanrsko različne predstave so polne prepletanj z lutkovnimi tehnikami, videom, živo glasbo, kot so: Patty Diphusa, izpovedi pornodive (MGL), Zasebno življenje (SNG Drama Ljubljana), Pri nas je vse v redu (SNG Drama Ljubljana), Modra prica (SNG Maribor), Smrt kadi moje cigare (SMG) pa vse do Čebelice maje (LGM) in Pepelke (LGL). V njenem dosedanjem režijskem opusu najdemo kar nekaj uprizoritev, ki so nastale na osnovi dramatizacije romana in njegove vizualizacije, med temi dramatizacije Šolskega zvezka Agote Kristof, ki je bila tudi njen magistrski projekt, Fužinskega bluza Andreja Skubica, Voltairovega Kandida ali optimizma, pa tudi dramatizacija romana v pismih Nenada Veličkovića Sahib - Impresije iz depresije.
 
Ivana Djilas trenutno dela doktorat na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer Edukacijske vede, piše članke in sodeluje na znanstvenih konferencah. Raziskuje možnosti sodelovanja gledališkega polja in polja edukacije. Zanima jo vse od dostopnosti gledališča za otroke, doživljaja gledališča, prenašanja kulturnih in socialnih vzorcev prek umetniškega dela, do konceptov vključevanja gledališča v proces vzgoje in izobraževanja. Uredila je tudi zbirko esejev Odraščajoča publika - osem esejev o vlogi gledališča za otroke in mladino v sodobni družbi. Če bi vedela kako, bi ustanovila mrežo za enakomerno dostopnost gledališča in glasbe za otroke po vsej Sloveniji.
 
V pogovoru se bomo dotaknili tudi tem njenih kolumen, o krizah in strahovih. Predvsem pa o tem, v čem je v gledališču vredno govoriti, kdo je naša publika, za koga delamo umetnost, o kulturnem kapitalu, gledališču za otroke in mlade, ženskah … in še marsičem.
 
Publicistka Jedrt Jež Furlan se aktivno ukvarja s področjem uprizoritvenih umetnosti in kulturne politike. V sklopu pogovorov bo z gosti obravnavala teme in izzive sodobnega gledališkega prostora … Naježeno in jedrnato v živo.
 
Prisrčno vabljeni!