STA, 17. 10. 2012

Goebbels o glasbenem gledališču kot najbolj kompleksni obliki performativne umetnosti

Glasbeno gledališče je po mnenju priznanega nemškega skladatelja in režiserja Heinerja Goebbelsa najbolj kompleksna oblika performativne umetnosti. Gre namreč za kolaž različnih umetniških oblik, ki pa se ne smejo zliti temveč soobstajati, je dejal pred včerajšnjim odprtjem 47. Festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru.
:
:
foto Arhiv Ruhrtrienalle
foto Arhiv Ruhrtrienalle
foto Arhiv Ruhrtrienalle
foto Dorian Šilec Petek
foto Dorian Šilec Petek

"Še posebej me zanima uravnotežena soodvisnost posameznih elementov, kjer je svetloba tako močna kot igralci, scena tako kot glasba, zvok tako kot gibanje," je pojasnil. Glasbeno gledališče zanj predstavlja tudi poseben izziv, ker je nekaj vmes med dramskim gledališčem in opero. "Pomembna so tudi govorjena besedila, a ne le zaradi njihovega pomena ampak tudi ritma, melodije, zvoka besed."

Sprva je ustvarjal samo na področju glasbe, a je kmalu ugotovil, da mu ta za njegovo umetniško izražanje ne zadostuje, zato se je preusmeril v glasbeno gledališče. "Začel sem počasi, najprej z akustičnimi poskusi v radijskih igrah, zatem pa sem začel premišljevati o različnih koncertnih oblikah. Želel sem nekaj drugega kot le sedeče glasbenike na odru," je pojasnil razvoj svojega zanimanja za glasbeno gledališče.

Zaradi njegovega zanimanja za različne glasbene izraze na odru je bilo sodelovanje s slovenskim vokalnim gledališčem Carmina Slovenica pod vodstvom dirigentke Karmine Šilec kot naročeno. "Karmina je prav tako delala na novih vizualnih koncertnih oblikah, s koreografijo, svetlobnimi učinki, gibi," je pojasnil.

Sodelovanje se je začelo pred petimi leti. "Iskreno povedano dobim veliko vabil k sodelovanju. Sprejmem pa tiste, ki so zame največji izziv, kjer sem lahko nad rezultatom najbolj presenečen."

"Ko sem leta 2010 prvič prišel v Maribor na vajo zbora, so me takoj presunile moč, natančnost in zmožnosti zbora na različnih nivojih, zato smo se takoj lotili intenzivnih priprav projekta," je še povedal.

"When the mountain changed its clothing" črpa svoj navdih iz rezijske ljudske pesmi Da pa Canynu, ki govori o premenah v različnih letnih časih na gori Kanin, posredno pa se ukvarja s tematiko družbenih sprememb. Producent predstave je nemški producent Kultur Ruhr, koproducent pa v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture (EPK) tudi Festival Borštnikovo srečanje.

Heiner Goebbels (1952) je letošnji dobitnik Ibsenove nagrade, saj po prepričanju žirije predstavlja "eno največjih ustvarjalnih osebnosti današnjega časa". Za seboj ima dolgo vrsto uspešnih projektov in nagrad, letos pa je prevzel tudi umetniško vodstvo festivala Trienale v Porurju (Ruhrtriennale).

Na omenjenem festivalu je projekt "When the mountain changed its clothing" tudi doživel premiero, ki je naletela na zelo dober odziv. Prejšnji teden je gostoval na festivalu Štajerska jesen v Avstriji, včeraj pa je odprl Borštnikovo srečanje v Mariboru.

Povezani dogodki