Izraz »mala umetnost« izhaja iz nemške besede »kleinkunst« in zaznamuje žanre, kot so kabaret, stand-up komedija, improvizacijsko gledališče, burleska in podobno. Zgodovina in razvoj tovrstnih žanrov se po svetu razlikujejo, vsem pa je bolj ali manj skupno, da se pojavljajo izven okvirov institucionalnih gledališč, saj s svojo formo in družbenimi vprašanji, ki jih odpirajo pogosto pri publiki vzbujajo nelagodje. Njihova umetniška vrednost in pridonos področju uprizoritvenih umetnosti pa vendar niso zanemarljivi, zato bomo skušali v tridnevnem programu skozi pogovore, predavanja, delavnice in predstave, vmestiti male umetnosti tako v akademski diskurz sodobnega gledališča, kot tudi osvetliti njihov družbeni pomen.
V središču simpozija bodo kontekstualizacija, afirmacija in profesionalizacija tovrstnih umetniških praks, analiza potencialnih družbenih vprašanj, ki jih te prakse odpirajo, in potencialnost teh praks za grajenje novih skupnosti.
V uvodnem sklopu »Male umetnosti« kot del gledališkega sistema se bo s predavanjem Estetika “malih umetnosti” predstavil Hans van Mannen, zaslužni profesor oddelka za umetniške, kulturne in medijske študije na Univerzi v Groningenu.
V petek 10. 9. se bo simpozij nadaljeval s pregledom domačih neinstitucionalnih ustvarjalcev, ki delujejo v žanrih “malih umetnosti”. V okviru tega sklopa z naslovom Afirmacija »malih umetnosti« v Sloveniji bo Zala Dobovšek predstavila svoj pregledni članek o razvoju teh umetnosti zvrsti pri nas, na okrogli mizi pa se bodo predstavili domači producenti, med njimi Maja Dekleva Lapajne in Goran Završnik. Popoldan bo sledil sklop Produkcijski modeli - Primeri dobrih praks iz tujine, kjer bodo svoje delo predstavili tuji gostje kot so Fabrice Laffon, Divan du Monde in Madame Arthur (Francija) ter Helena Bunker, Stockholm Fringe Festival (Švedska) in drugi.
Zadnji dan simpozija bo posvečen sklopoma Dramaturgije nelagodja ter Od odklonskega užitka do skupnosti. Prvi bo soočil teoretike, ki nakazujejo, da male umetnosti odpirajo pomembne družbene teme in vprašanja, ki kljubujejo hereronormativnim vrednotam in pogosto pri publiki vzbujajo presenečenje, včasih pa celo nelagodje. Drugi sklop pa bo naslovil drugo plat te medalje - občutek sprejetosti, ki ga tovrstna umetnost lahko sprovede. V tem okviru bo Katja Čičigoj v svojem predavanju govorila o užitku, kritiki in prihodnost v kvir burleskah.
Spremljevalni program simpozija bodo krojile večerne produkcije in dnevne intervencije ustvarjalcev, ki jih umeščamo na polje “malih umetnosti”. Med slovenskimi ustvarjalci v dnevnih intervencijah se bodo pojavili gledališče Ana Monro, skupina Za crknt in slovenski kraljice preobleke Mentalika ter Babsi Adler. Večerni program simpozija bo s produkcijami utrjeval znanje pridobljeno čez dan.
V četrtek 9. 9. ob 20 h se bo v Kavarni Union odvil pariški drag kabaret spektakel Madame Arthur. Madame Arthur je drag kabaret v ulici Rue des Martyrs, v 18. okrožju Pariza. Odprl se je leta 1946 kot prvi travestitski kabaret, njihova skupina nastopajočih “kreatur” pripravlja glasbene ‘crossdressing’ večere v francoščini za večinoma mlado, pariško občinstvo. Njihove stvaritve so efemerne - vsak teden nastane nova predstava, ki se izvede in nato izgine.
10. 9. Ob se bo v prostoru DUM predstavil zagrebški kolektiv TRAS s performansom Koliko kubičnih cm sme zavzeti moje telo, Simpozij pa se bo zaključil z domačo produkcijo Tehnoburleska Tatovi podob.
Simpozij “malih umetnosti “ je del platforme “malih umetnosti”, ki jo vodi Emanat, Zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti. Simpozij poteka v soorganizaciji Zavoda Emanat in Slovenskega gledališkega inštituta. Projekt se izvaja s podporo programa Teatroskop, ki ga podpirajo Francosko ministrstvo za evropske in zunanje zadeve, Francosko ministrstvo za kulturo in Institut français Paris.