Kot je na novinarski konferenci spomnila vodja založniške dejavnosti ZKP RTV Mojca Menart, je Pomladni dan je prvič izšel leta 1950 v reviji Novi svet, v knjižni izdaji pa leta 1953.
Po besedah dramskega igralca Aleša Valiča je Pomladni dan literatura, "ki je nikoli ne moreš do konca odkriti, kar je lastnost vsakega velikega romana". Pri branju takšnega romanu se mu zdi, da se "neki utrinki naložijo v človeka in potem ob vsakem branju se na to dodajajo stvari". Pomladni dan je opisal kot "neverjeten roman, ker je po zgodbi tako preprost, po notranji vsebini pa izjemno bogat", poseben pa je tudi Kosmačev jezik.
Valič je Kosmača kakšno leto pred njegovo smrtjo tudi osebno srečal v Trstu. Kot se spominja Valič, je bil Kosmač "magičen, magnet za vse tiste, ki so se mu približali". Opisal ga je kot svetovljana, "kar se je čutilo iz vsake besede, ki jo je spregovoril, iz tega, kako je sedel". Bil je tudi zelo odprt za pogovor s komerkoli, predvsem pa se ni ustavil pred nobeno težko situacijo, ampak je šel naprej, je povedal Valič.
Po mnenju odgovorne urednice Tretjega programa Radia Slovenija - Radia Ars Ingrid Kovač Brus je Pomladni dan eden tistih romanov, ki bi, če bi bili napisani v enem od velikih evropskih jezikov, postal evropski svetovni kanon. Meni tudi, da bi Kosmač, če ne bi bil predstavnik številčno majhnega naroda, posegel po kateri od najvišjih mednarodnih literarnih nagrad.
Z romanom Pomladni dan je v Slapu ob Idrijci rojeni pisatelj svoji severni Primorski, ki je v obdobju med obema vojnama doživljala tragično obdobje, napisal najlepšo možno pesnitev, hkrati je to tudi zgodovinski roman, ki povzame bolečine največje tragedije severne Primorske, od potujčevanja do vsega, kar se je dogajalo vsem, ki so se zoperstavili poitaljančevanju. In boljše interpretacije od Valičeve, si ni mogoče predstavljati, je dodala.
Valič je glede interpretacije povedal, da so seveda tudi pasti, ki so v pristopu: interpret lahko ostane preveč hladen, ali pa "s premočno roko zagrabi temo in s tem na nek način avtorja povozi". "Treba je ujeti tisto tanko mejo in hoditi po njej, da pustiš materialu samemu, da dela sam zase, ti ga pravzaprav samo oživiš. To je slišati preprosta naloga, a je v resnici zlo zahtevna," je povedal in dodal, da so za to potrebne izkušnje, predvsem je treba še pred pričetkom snemanja material zelo resno in poglobljeno prebrati in ga premisliti.
Zvočna knjiga je izšla v zbirki slovenski literarni klasiki in sodobniki. Ta po besedah Ingrid Kovač Brus ni velika, zato so še posebej pozorni pri izboru del. Izbirajo presežna dela in najboljše interprete.
Pomladni dan v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne nazaj v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnjo obdobje otroštva in mladosti - to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjera, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom, so vsebino romana povzeli pri Radiu Ars.
Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta Valiča pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina.