Tatjana Doma, 17. 9. 2022

Robin Hood, srednjeveški odpadnik in sodobni romantični junak

Gledališče Celje, Slobodan Obradović ROBIN HOOD, režija Samo M. Strelec, premiera 17. september 2022.
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje

Legenda o Robinu Hoodu, ena najbolj znanih zgodb angleškega ljudskega slovstva, govori o razbojniškem junaku, ki jemlje bogatim in daje revnim in je tako kljub prestopkom borec za socialne pravice in dobrobit revnih in zapostavljenih.

Zgodba naj bi izvirala iz časa vladavine angleškega kralja Ivana Brez dežele (John Lackland, 1166–1216), ki je nasledil svojega brata Riharda Levjesrčnega in ki je svoji deželi vladal od leta 1199 do smrti. Balade in legende o Robinu Hoodu so nastale v času velikih socialnih prevratov. Konec Ivanove vladavine je namreč zaznamoval upor angleških baronov in podpis Velike listine svoboščin (Magna carta libertatum) leta 1215, kar danes pomeni začetek razpada fevdalnega družbenega sistema.

Legendarni razbojnik in upornik je bil po legendi izkušen lokostrelec in izvrsten mečevalec. V nekaterih verzijah legende je bil prikazan plemiškega rodu, v sodobnejših verzijah pa je včasih prikazan kot borec v križarskih vojnah, ki se je vrnil v Anglijo in ugotovil, da si je okruten gospodar podjarmil njegovo deželo.

Zgodovinar David Baldwin meni, da se je za identiteto Robina Hooda skrival kmet Robert Godberg iz 13. stoletja. Njegova dejanja naj bi bila veliko bolj nasilna in okrutna, kot jih prikazuje legenda. Zločini, ki jih je s svojo tolpo odpadnikov zagrešil, so bili posledica brutalnih življenjskih okoliščin, v katerih so ljudje takrat živeli. Ropi, vlomi, požigi, napadi na duhovščino in poboji popotnikov so bili odraz neusmiljenega srednjeveškega vsakdana, ko je bilo nasilje običajen pojav. Olepšave njegovih zločinov so se zgodile kasneje z izboljšanjem življenjskih razmer. Danes bi se nad Godbergovimi zločini zgražali, v času srednjega veka, prežetega z okrutnim nasiljem, pa so bili nekaj običajnega.

Ker poleg Godberga obstajajo še drugi dokumentirani posamezniki s podobnim imenom in podobno življenjsko zgodbo, kot je zgodba Robina Hooda, imajo zgodovinarji težave pri natančnem določanju izvora samega junaka in ga ne morejo pripisati le eni osebi. Najzgodnejša znana balada o Robinu Hoodu ne pove ničesar o njegovih drznih dejanjih in o okoliščinah, v katerih je takrat živelo prebivalstvo, ampak omeni le to, da je bil odpadnik, ki je živel v okolici Sherwooda ali Barnsdala. Poleg tega obstajajo številni zapisi o odpadnikih iz 13. in 14. stoletja, ki so si nadeli ime Robin Hood ali Mali John, kar potrjuje, da je bila zgodba o Robinu Hoodu že takrat zelo priljubljena, res pa je, da so si takrat zločinci radi nadeli imena slavnih odpadnikov in jih tako idealizirali.

Robina Hooda danes poznamo predvsem kot borca za pravičnost, ki jemlje bogatim in daje revnim. Zgodba je doživljala številne popravke, olepšave in tudi cenzuro. Pojavljala se je v različnih verzijah in priredbah v literaturi, na televiziji in filmu. V 20. stoletju so nastale številne hollywoodske upodobitve odpadniškega junaka, v katerih njegova podoba odstopa od izvirne okrutne in morilske srednjeveške podobe in ga vzpostavlja kot romantičnega junaka.

Srbskega dramaturga Slobodana Obradovića je v otroštvu očaral film Pustolovščine Robina Hooda (1938) z Errolom Flynnom v naslovni vlogi, v katerem je Robin Hood upodobljen kot dobrodušen, vesel in pravičen odpadnik iz Sherwoodskega gozda, spreten lokostrelec in šarmer, ki se upira zlobnemu vladarju Johnu, se bori za pravice in boljše življenje revežev in omreži srce prelepe lady Marian. Njegova dramatizacija je zabavna zgodba o Robinovih junaštvih iz časov, ki so še slavili čast in pogum.

Dobri kralj Rihard Levjesrčni s svojo vojsko odide na križarsko vojno. Oblast prevzame njegov častihlepni in okrutni brat princ John. Ta za potrebe novoustanovljene vojske poviša davke in pleni po kraljestvu. Požiga domove, krade in pobija. Robin Hood in njegov oče se ne pridružita njegovi vojski, temveč se s somišljeniki zatečeta v Sherwoodski gozd, kjer napovejo vojno pogoltnim nasilnežem in obljubijo, da bodo pomagali vsem pomoči potrebnim in v kraljestvo vrnili red, mir in blaginjo. To je romantična in nevarna zgodba o pravilih in kršenju pravil, o pravici do državljanske nepokorščine.

To je tudi zgodba o današnjem času, predvsem o konformizmu odrasle generacije, ki s svojimi odločitvami in dejanji zapravlja prihodnost mladih. Čas je, da spregovorimo o pohlepu, ki je današnjo družbo pripeljal na rob uničenja. Temu so se začeli upirati mladi, ki opozarjajo na okoljske in družbene spremembe ter zahtevajo takojšnje ukrepanje. V svetu, kjer vrednote niso več samoumevne, se bodo morali sočutja in človečnosti ponovno naučiti. In pripravljeni so tvegati, se upreti odraslim in jih pozvati k odgovornejšemu ravnanju.

Robin Hood je borec za socialno pravičnost, ki jemlje bogatim, da lahko pomaga revnim.

Povezava: PDF Gledališkega lista

Samo M. Strelec, Slobodan Obradović, Gledališče Celje, Robin Hood