Pred verzi Zdravljice, ki so se kmalu po opoldnevu razlegli prek Prešernovega trga, je zbrane nagovorila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Kot je poudarila, je bil Prešeren prvi, ki je Slovencem ustvaril poezijo, ki po kakovosti, vsebini in estetski vrednosti sodi v vrh evropske poezije, ob bok sodobnikov, kot so bili Puškin, Mickiewicz, Byron ali Novalis.
Po njenih besedah je bil velik predvsem zato, ker je razvil slovenski pesniški jezik, uveljavil v tem jeziku najzahtevnejše pesniške oblike ter začrtal širok vsebinski in tematski horizont poezije. Ta sega od vsakdanjega življenja do ljubezni do naroda in domovine.
Danes sta, kot je dodala, slovenski jezik in kultura pod udarom globalizacije in komercializacije, zato bi potrebovali Prešerne, ki bi si prizadevali za njuno enakopravnost in razvoj. Ob tem je poudarila, da izrinjanje slovenščine iz izobraževanja posameznih strok ter glasbe v slovenskem jeziku iz dnevnega časa slovenskih radijskih postaj vodijo v zaostajanje slovenskega jezika za drugimi svetovnimi jeziki in s tem na zniževanje ravni kulturne avtonomije oziroma suverenosti naše nacionalne skupnosti.
Recital je že 30. po vrsti pripravilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS). Njegov predsednik Branko Šturbej je podčrtal njegov namen: "Da si odpremo srca, ne samo takrat, kadar slavimo, ampak da bi ta praznik trajal čez vse leto".
Na Prešernovem trgu je ponovno nastopilo veliko slovenskih igralcev. Vnaprej določenega scenarija ni, prireditev je bolj ali manj spontana, recitatorji pa sami izberejo pesem. V Ljubljani je bilo tako poleg Valiča med drugim mogoče slišati Sašo Pavček, Štefko Drolc, Olgo Kacjan, Damjano Černe, Marka Simčiča, Nika Goršiča, Jana Bučarja, nekaj je bilo tudi študentov z gledališke akademije.
V Mariboru in Novi Gorici je recital potekal prvič, prav tako v organizaciji ZDUS in s tam delujočimi igralci.
Neznanci so sicer pesnikov kip v Ljubljani ponoči ovili z jekleno žico, muzi na spomeniku pa na roke nataknili klešče, a so ju gasilci do prireditve odstranili. Prejšnja predsednica ZDUS Alenka Pirjevec to dejanje razume kot neke vrste protest. Kot je komentirala, so tisti, ki so to naredili, najbrž vedeli, da bo na tem mestu več ljudi. "Hoteli so opozoriti na problem žice, s katero se v glavnem ne strinjamo," je povedala.
Njeno splošno razmišljanje o kulturi pa gre v smeri, da se mora vsak narod in vsaka država ukvarjati z njo, in verjetno ne samo enkrat na leto. "Mi vsi bi pričakovali, da bi se vladajoče strukture zavedale, da je kultura zelo pomembna. Predvsem navijamo za to, da se odstotek BDP za kulturo poviša," pravi Pirjevčeva. "Ko smo se osamosvojili, smo se tega vsi zavedali, zdaj pa je šlo počasi navzdol."
Spomnila je, da je združenje podpisalo izjavo o dveh odstotkih BDP za kulturo, in pristavila, da bodo "glasove povzdigovali, dokler ne bo šlo na bolje".