Festival Prix Europa so leta 1987 ustanovili Evropski parlament, Evropska komisija in Evropska kulturna fundacija. Zrasel je v najvplivnejši vseevropski festival radiodifuzije, enotedensko medijsko tekmovanje, ki predstavlja in nagrajuje najboljše evropske avdio-, video- in digitalne medijske produkcije z namenom njihovega predstavljanja po vsej Evropi ter podpore njihovi celinski distribuciji in uporabi. Postal je referenčna točka za mlade evropske medijske ustvarjalce in vsako leto oktobra v Berlinu zbere približno 1000 udeležencev z vse celine. V središču festivala je edinstven sistem odprtih žirij, ki ustvarjalcem nominiranih produkcij omogoča, da se pridružijo žiriji svojega žanra in vidijo/slišijo ter govorijo o tem, kaj ustvarjajo kolegi iz drugih držav. Festival želi biti dinamična, nebirokratska in lahko dostopna platforma za evropsko izmenjavo, kjer je mogoče videti ali slišati množico perspektiv. Prix Europa podpira močno zavezništvo evropskih javnih radiotelevizij in je od leta 1997 našla svoj stalni dom pri gostitelju Rundfunk Berlin Brandenburg (rbb) v Berlinu in Potsdamu. Na letošnji poziv se je odzvalo 261 evropskih medijskih organizacij, ki so skupaj predložile 583 avdio, digitalnih medijskih in video produkcij. V predhodnem postopku jih je bilo izbranih 162 iz 30 držav. V kategorijo radijske fikcije se je poleg Periferije uvrstilo še 23 del. Tekmovanje bo potekalo med 5. in 10. oktobrom.

Avtorica Kaja Novosel: »Počaščena sem, da se je radijska igra Periferija uvrstila v tekmovalni program uglednega festivala. Ko sem pisala, se mi je zdelo to besedilo z dokaj ozkim dometom, nekakšen poskus, da bi na sorazmerno zabaven, a hkrati kritičen način naslikala nerodne interakcije s periferije odseljenim mladih z nekdanjimi sokrajankami in sokrajani. A iz drobnega besedila so se potem izluščila veliko širša vprašanja: občutek (ne)pripadnosti, odnos do (ženskega) telesa, zmožnost pogovora in poslušanja ter navsezadnje osnovna vljudnost in empatija, ki nam je v vsakdanu verjetno nezavedno, a hkrati pogosto tako okrutno primanjkuje. Uvrstitev tudi potrjuje, da je tema mladih, ki so čustveno in logistično zataknjeni nekje med domačimi kraji in prestolnicami, bolj aktualna, kot se sprva zdi. Skorajšnje sodelovanje na festivalu Prix Europa pa je zame tudi dragocen opomnik, kako pomembno je, da imajo zgodbe možnost zaživeti izven prostora, v katerem so nastale. Prijava na festival ni niti samoumevna niti nujna, zato sem hvaležna kolegicam in kolegom iz Uredništva igranega programa in uredniku Alenu Jelenu za podporo, posluh in pripravljenost poslati to radijsko igro tudi v druga mesta – in na druge periferije.«

Kaja Novosel v besedilu postavi poslušalca v neobičajno vlogo: samski mladi ženski, ki je odšla študirat in dela v glavnem mestu, ne da besede. Zato pa jo daje vsem, ki jih srečuje ob obisku v domačem kraju na podeželju. Plejada socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečino v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Radijska igra v takšni obliki je radiofonski in igralski izziv, mozaik različnih likov pa gradi socialno in družbeno podobo krajev, odmaknjenih od središča. V tem primeru so to Jesenice z značilno demografsko sliko.

Režiserka Špela Kravogel: »Odraščanje na podeželju, študij v prestolnici, vračanje v kraj otroštva z odzivi okolice… lahko bi rekla, da sem se z lahkoto poistovetila z glavno junakinjo, da sem jo čutila od prvega branja dalje. In nominaciji na obeh največjih festivalih sta samo potrditev, dokaz, da sem svoja intimna občutja uspešno prenesla na igralce, tonskega mojstra, na celotno ekipo. Pa tudi dokaz tega, da v Uredništvu igranega programa na Radiu Slovenija znamo ustvarjati igre, ki z lahkoto konkurirajo največjim produkcijskim hišam po svetu.«

Dramaturginja igre je bila Vilma Štritof, tonski mojster Matjaž Miklič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, v njej pa igrajo Sabina Kogovšek, Gaber Trseglav, Milena Zupančič, Gaja Filač, Vid Klemenc, Vesna Slapar, Uroš Smolej, Vesna Jevnikar, Tina Resman Lasan, Maruša Oblak, Gregor Čušin in Lucija Grm.