Za uveljavljeno pisateljico, prevajalko in publicistko Suzano Tratnik je Soba s posebnim vhodom šele druga radijska igra. Njena kratka zgodba z istim naslovom je bila izbrana na natečaju Radia Slovenija že leta 2003, pozneje pa je bila vključena v njeno zbirko Česa nisem nikoli razumela na vlaku. Soba s posebnim vhodom je medtem postala še bolj aktualna. S perečim problemom mladih, ki se pridejo šolat v večja mesta, zlasti v Ljubljano, kjer si vse teže privoščijo dostojno bivališče, se sooča tudi doktorski študent fizike Andrej. Za sumljivo ugodno plačilo se mu posreči dobiti sicer skromno sobo s posebnim vhodom poleg stanovanja samosvoje slikarke. Andrej sploh ne sluti, da je to zanj usoden korak.

Suzana Tratnik pravi, da je zgodbo najprej napisala zato, »ker me je zanimalo vnesti nekaj srhljivega v pripoved. Dvajset let pozneje sem zgodbo priredila v radijsko igro, in po odličnih predlogih urednika Alena Jelena, dramaturginje Vilme Štritof in zatem režiserke Saške Rakef, poudarila aktualno problematiko pomanjkanja in draženja najemniških stanovanj v Ljubljani. Nenazadnje pa sem bila tudi sama tri desetletja podnajemnica in si seveda nabrala raznolike izkušnje tega življenja na prepihu. V radijski verziji osrednji lik uokvirjanje svojega življenjskega prostora doživi kot zares srhljivo izkušnjo, ki si jo lahko razlagamo na več načinov.« V radijski verziji je nadrealističnost zgodbe še bolj prisotna in zvočno podprta.

Svojo izkušnjo snemanja na radiu opisuje mladi igralec Peter Alojz Marn, ki je interpretiral vlogo Andreja: »Kor igralec v radijski igri sem z radijsko hišo sodeloval prvič in veseli me, da smo projekt pripeljali do konca. V studiu se je ustvarila prijetna energija, ki je spremljala delo od začetka do konca. Mislim, da tudi končni produkt v sebi nosi odraz tega ter mi je zato še toliko bolj ljub. Rad bi se zahvalil tehnični ekipi, režiserki Saški Rakef, tonskemu mojstru Urbanu Grudnu, lektorici Mateji Juričan, za izkazano zaupanje ter krasni soigralki Poloni Juh. Veseli me, da sem imel možnost v svet radijske igre vstopiti s sošolkami Stašo Popovič, Ajdo Kostevc ter Lucijo Ostan Vejrup in dragoceno se mi zdi, da smo skupaj sodelovali na takem projektu. To vsekakor odraža prizadevanje Radia Slovenija, da mladim igralcem ponudi prostor za delo, razvoj in možnost križanja poti z izkušenimi igralci, kar me osebno zelo veseli.« 

Prav Polona Juh je ena od igralk številnih in raznovrstnih vlog. V arhivu radijskih iger se jih je že doslej nabralo kar sto petdeset. O vlogi slikarke in o igralskem delu na radiu pravi: »Snemanje radijske igre Soba s posebnim vhodom v ambientu staromeščanskega stanovanja s škripajočim parketom in nestudijskimi zidovi, me je objelo z navdihom. Terensko delo snemanj na temo radijskih vsebin, sem izkusila že v preteklosti, tako v interjerjih kot tudi eksterjerjih. Vselej enkratne izkušnje. Vnovič me je snemanje s sijajno ekipo, ki jo je peljala na to pot režiserka Saška Rakef, močno navdušilo. Odnos do interpretacije vsebine je na nek  način podoben snemanju filma. Kreacija izraza je ves čas vpeta v subtilen odnos do prostora, rekvizitov in vsega materialnega, kar ambient, v katerem se zgodba gradi, ponuja. Prostori zunaj studijskih okvirjev zagotovo rišejo poslušalcu prepričljivejšo zvočno sliko in v domišljiji budijo čutila. Upam na bodočnost, ki bi čim večkrat ponudila možnost, da radijske igre zadihajo v različnih, posebnih in novih prostorih.« Igra je bila namreč posneta v starem ljubljanskem meščanskem stanovanju.

Množico so tvorili še igralci Sebastian Cavazza, Ivo Ban, Matej Puc, Pia Zemljič, Darja Reichman, Saša Mihelčič, Željko Hrs in Primož Pirnat.

Pomemben del ustvarjalne ekipe je bila tudi skladateljica Ingrid Mačus, ki je z režiserko sodelovala že od začetka projekta. Ujeli sta se v dojemanju zvoka, v njegovi dramaturški funkciji, kjer je glasba pomemben del kreiranja vzdušja in prostora.

Suzana Tratnik po končani produkciji: »Igro sem že večkrat poslušala, vsakič navdušena nad tem, kako režija, odlična igralska zasedba in zvočna podlaga ustvarijo žive like, in tudi sama zgodba zaživi na meni znan, a povsem nov način. Zelo sem vesela, da sem bila del skupinskega ustvarjanja radijske igre Soba s posebnim vhodom.«