Ponedeljkov večer na Arsu bo prežet z nostalgijo. Vrnitev v mesto, ki ga ni več, in iskanje mladosti, ki je ni več, sta vsebina besedila z naslovom Vrnitev angleškega pesnika, časnikarja, scenarista in avtorja svetovno znane radijske igre Pod mlečnim gozdom Dylana Thomasa. Leta 1947 je prvič po vojni obiskal mesto Swansea v Walesu, v katerem se je leta 1914 rodil. Že pri šestnajstih letih je delal kot časnikar, pri dvajsetih pa se je preselil v London. Zadnja leta je preživel v New Yorku; zaradi alkoholizma je umrl še mlad, star komaj devetintrideset let. Besedilo Vrnitev je napisal kot rahločuten opazovalec med vojno zbombardiranega rojstnega mesta. Vendar je Thomas uporabil izvirno pripovedno tehniko. Postavil se je v vlogo obiskovalca, ki pa ne gre iskat le nekdanjih krajev, ampak dogajanje iz svojega otroštva in mladosti, ki je zdaj popolnoma zamrlo, in sebe kot otroka in fanta, ki so ga klicali "mladi Thomas". Pisec je uporabil spomine in pričevanje prebivalcev, ki se mladega Thomasa še spomnijo. Tako je še poudaril občutek tujosti v svojem nekdanjem mestu. Igro je režirala Maša Slavec, pripovedovalec je bil Saša Miklavc.

Arsova četrtkova radijska igra v priredbi in režiji Petra Zobca je nastala po znanem besedilu Madame Sans-Gêne Victoriena Sardouja, ki je bilo večkrat uporabljeno v gledališču, na filmu in na radiu. V program stopa skozi ognjemete francoske revolucije in bleščeče kraljevske sobane. Viharna zgodba pripoveduje o dekletu z družbenega roba, ki se z modrostjo, srčnostjo in poštenostjo povzpne v najvišje družbene kroge. Osnova zanjo je bila zgodba Catherine Hübscher, perice iz 18. stoletja, ki je postala vojvodinja Danziška. Igra v treh dejanjih s prologom je bila premierno uprizorjena v Parizu leta 1893, odseva pa duha revolucije, lom družbenega in vrednostnega sistema v soočenju med arogantno samoumevnostjo buržoazije in prodornostjo žilavega, bistrega, preprostega človeka. V vlogi Madame Sans-Gêne so se v zgodovini preizkušale največje igralke, med njimi Sarah Bernhardt, Eleonora Duse, Marija Nablocka, Mira Stupica, Sofia Loren in Duša Počkaj, v tokratni radijski igri pa Nataša Barbara Gračner.

Detektivke Karla Čapka so eden izmed biserov sodobne češke proze. Avtor je zgodbe s kriminalnim zapletom povzdignil v študije človeštva, ki vedno znova presenetijo in očarajo. Teme zgodb so tako izvirne, da so bile večkrat uporabljene za filmske priredbe. Karel Čapek je imel ta žanr rad, kot bralec, avtor in literarni teoretik. Ni jih dojemal kot manjvredno književnost. Zbirki kratkih detektivk, naslovljenih Zgodbe iz prvega žepa in Zgodbe iz drugega žepa, sta izšli že leta 1929. Odlikujeta jih inteligenten humor in realizem. Svojo satirično ost je usmeril v pasti hitrega napredka tehnologije in množične proizvodnje, obravnaval pa jih je z etičnih in socioloških vidikov. Torkova radijska igra na Prvem z naslovom Ukradeni kaktus se norčuje iz pretirane zbirateljske strasti in posredno problematizira povsod navzočo hiperprodukcijo, ki se od Čapkovih časov le še nebrzdano potencira. Režiral jo je Igor Likar.

Kratka radijska igra

Radijske igre s področja zvočne umetnosti Ars acustica preiskujejo fenomen zvočnosti, gradijo izpovedno strukturo zvoka ter uporabljajo vse njegove izrazne možnosti, od šumov in besed do glasbenih del. Praviloma so to izrazito avtorska dela, v katerih so avtor, režiser in velikokrat tudi tonski mojster ista oseba, kot je v kratki radijski igri z naslovom Zvoki Seattla Amy Denio, ki je ob tem še glasbena izvajalka. Funkcija besed v tujem jeziku za to zvrst ni bistvena v semantičnem pomenu besede, temveč bolj z zvokom in zvenom. Poslušalci se bodo lahko preprosto prepustili zvoku velemesta v sobotnem terminu kratke radijske igre na Arsu.

Na prvi pogled druga sobotna kratka radijska igra na Prvem s prejšnjo nima nič skupnega, saj sega v indijansko mitologijo in predstavlja pradavno zgodbo iz časov človekove močne povezanosti z naravo in odvisnosti od nje, časovno in bivanjsko daleč od sodobnega urbanega vrveža. Pa vendar obstaja močna povezava: mesto Seattle je namreč dobilo ime po legendarnem poglavarju davnih indijanskih ljudstev Sukvamiš in Duvamiš, številna poimenovanja v tamkajšnjih skupnostih in krajinskih značilnosti pa izvirajo iz indijanskega jezika sališ. V radijski priredbi Mojce Jan in v režiji Metke Rojc zaživi legenda Kondor ugrabitelj; kondor ugrabi dekle in si jo prisvoji kot ženo, vendar se mu usoda maščuje. Podoba živali, ki si zaradi ljubezni ali samo sle zaželi postati človek, je znana tudi iz evropske kulture.

Radijska igra za otroke

V nedeljski igri za otroke pa segamo v kitajsko ljudsko pripovedništvo. Po motivih ene izmed zgodb je besedilo napisala Margareta Sengalovič, za radio pa jo je priredila in režirala Vesna Stranič. Srebrni glas pa je tudi ena naših najstarejših ohranjenih radijskih iger za otroke. Posneta je bila davnega leta 1953. Mirno poljedelsko deželo, v kateri živi revna deklica z imenom Srebrni glas, napade surovi vladar Han. V svoji samopašnosti in zdolgočasenosti si želi le zabave, vendar ni z ničimer zadovoljen. Tudi tokrat je deklica ugrabljen lik, vendar poje o svobodi, zato postane žrtev. Njena pesem preživi in spodbudi njeno ljudstvo k boju za osvoboditev izpod tiranstva.

Poslušalke in poslušalci, predvajane radijske igre lahko slišite tudi na spletnih straneh Prvega in programa Ars ter na spletni strani RTV 365. Radijske igre so na spletu na voljo še trideset dni po radijskem predvajanju.

Spored radijskih iger od 28. julija do 3. avgusta

Ponedeljek, 28. julija
Radijska igra ob 22.05 (Ars) – Dylan Thomas: Vrnitev

Torek, 29. julija
Radijska igra ob 21.05 (Prvi) – Karel Čapek (prir. Mirče Šušmel): Ukradeni kaktus

Četrtek, 31. julija
Radijska igra ob 22.05 (Ars) – Victorien Sardou (prir. Peter Zobec): Madame Sans-Gêne

Sobota, 2. avgusta
Kratka radijska igra ob 19.30 (Ars) – Amy Denio: Zvoki Seattla
Kratka radijska igra ob 22.40 (Prvi) – Indijanska legenda (prir. Mojca Jan): Kondor ugrabitelj

Nedelja, 3. avgusta
Radijska igra za otroke ob 8.05 (Prvi) – Margareta Sengalovič (prir. Vesna Stranič): Srebrni glas