Kot je na današnji novinarski konferenci povedal umetniški vodja Opere Rocc, je komična opera v treh dejanjih Prodana nevesta v prevodu Nika Štritofa v Sloveniji že skorajda ponarodela. Krstno izvedbo je doživela leta 1866 v Pragi, leta 1894 pa je na odru ljubljanske Opere doživela slovensko premiero. Zadnja postavitev v Ljubljani je bila leta 1998. Tokrat gre za koprodukcijo z Narodnim gledališčem Moravske in Šlezije, na Češkem bo predstava premiero doživela v sezoni 2023/24 v okviru Smetanovega opernega ciklusa Ostrava 2024, ko bodo obeleževali 200. obletnico skladateljevega rojstva.

Prodana nevesta je po prepričanju režiserja Nekvasila ena najboljši komičnih oper nasploh. Dogaja se v realnem okolju češke vasi, hkrati je oblikovana kot artistična komedija z veliko stilizacije in gledališke magije. Sam se je trudil, da bi z režijo v predstavo vnesel čimveč gledališke igre. Čeprav je Prodana nevesta pogosto razumljena kot folklorna opera, je sam ne dojema tako. Smetana v njej ni citiral češke ljudske glasbe, čeprav je izhajal iz njenih plesnih ritmov in elementov. Tudi njihova postavitev po režiserjevih besedah sledi tej liniji.

Glasbeni vodja in dirigent predstave David Švec, sicer redni dirigent Narodnega gledališča v Pragi, je povedal, da je slovenski prevod zahteval določene ritmične spremembe, ki so nastale tekom vaj, poleg tega je bilo potrebno paziti na razumljivost petega besedila v recitativih.

Tudi scenograf predstave Daniel Dvorak je poudaril, da Prodana nevesta ni folklorno delo, ampak umetniška kreacija in temu so sledili tudi pri oblikovanju scenografije in kostumografije. Čeprav je originalno prizorišče češka vas, meni, da v scenografiji ni mogoče ustvariti realistične podobe, saj se umetniška stilizacija v glasbenem jeziku in realistična likovna in režijska podoba v predstavi ne bi srečali na pravi način.

S sceno in kostumi so tako pri barvah, kot tudi komičnosti, fantaziji in dinamiki, skušali čim bolj slediti skladateljevemu duhu in njegovi glasbi. Dvorak je izpostavil tudi svetlobi učinek, ki ga dosegajo z okni ob straneh scene. Z njimi ustvarjajo svetlobo, kot je bila v času, v katerega je postavljena opera, na vasi. Na Češkem podeželju namreč tedaj še niso poznali javne razsvetljave in edino svetlobo so oddajala razsvetljena okna hiš.

Mojci Bitenc, ki prvič poje vlogo Marinke, je njen lik, kot je povedala, všeč, saj je Marinka "trmasta in odločna, na drugi strani ima tudi lepo arijo, v kateri lahko izrazi svoja globoka čustva". Tudi Branko Robinšak vlogo Janka tokrat poje prvič. Kot je povedal, se je tudi sam ukvarjal s prilagoditvijo ritmičnih poudarkov iz češčine v slovenščino, v duetu je celo besedilo prilagodil tako, da je bližje češkemu. Vašek je Andrej Debevec, ki je to vlogo pel že pred dvema desetletjema. Kot je povedal, gre za vlogo, ki jo ima rad, "saj se za njegovim vsakdanjim resnim obrazom skriva del Vaška".

Vsi trije bodo peli na premieri, ob njih pa še Slavko Savinšek, Rebeka Radovan, Zoran Potočan, Barbara Sorč k. g., Peter Martinčič, Aljaž Žgavc, Štefica Stipančević k. g. in Rok Bavčar.

Kostumografinja je Sylva Zimula Hanakova, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, koreograf Lukas Zuschlag, dramaturginja Tatjana Ažman.