Prizadevanja ustvarjalcev sodobnega plesa usmerjena v ohranjanje statusa quo

"Pogoji so sicer za vse slabši, velikih sistemskih premikov pa ni in jih v tej družbeni in ekonomski klimi verjetno tudi ne bo," je poudarila Maja Delak.

"Hkrati pa je pričakovati, da bodo ustvarjalci sami uredili stanje sodobnega plesa, popolna iluzija. Pasivnost tistih, ki imajo moč, bo pomenila razpad tega področja. Parcialno reševanje ... dolgoročno ne bo učinkovito. Nujno je potreben celovit pristop," je pojasnila.

Nevladne organizacije - edine, ki na področju sodobnega plesa izvajajo produkcijo - so v zadnjih letih doživele velike reze v priliv sredstev, poleg tega pa so zadnji večletni programski razpisi ministrstva za kulturo močno omejili število podprtih organizacij.

Delak je dejala, da se je v letih od profesionalizacije sodobnega plesa v Sloveniji - vzpostavitve Plesnega teatra Ljubljana leta 1984 - na nivoju vzpostavljanja in razvijanja produkcijskih struktur zgodilo manj, kot bi zahteval sam razvoj sodobnega plesa.

Ob tem je poudarila, da je bil narejen velik korak v vzpostavljanju izobraževalnih programov za sodobni ples. Ti se namreč izvajajo na osnovnošolski, srednješolski in tudi visokošolski ravni. Delak ob tem pojasnjuje še, da vzpostavitev takšne strukture na področju pedagoškega dela dokaj hitro povzroči oblikovanje pedagoškega profila, nemalo delovnih mest, povezavo med generacijami, sistematizacijo in minimalno stabilnost.

"Priliv mladih, ki se je zgodil v zadnjih desetih letih, dostopnost in prepoznavnost teh programov ustvarjajo možnost za razvoj našega področja. Vpliv se že kaže, verjamem pa, da se bo izrazil še bolj v naslednjih letih," je dejala.

Po njenem mnenju bi bilo treba takšne strukture vzpostaviti tudi na produkcijskem nivoju. Vzpostaviti dialog med nevladnimi organizacijami, financerji, prostori, javnimi zavodi, ustvarjalci in pedagogi, skozi katerega bi izdelali oziroma dopolnili vizije in strategije za razvoj področja, postavili konkretne cilje in naloge, jih udejanjili in s tem poskrbeli za ustvarjalce in za področje.

"Ne bi smeli vedno računati na to, da bodo že ustvarjalci poskrbeli zase. Ob takšnem reševanju, brez vizije, seveda razvoj področja ne bo šel ustrezno, sistematično, dolgoročno naprej," je poudarila Delak.

Ob tem je izrazila željo, da bi se ustvarjalci povezali v izoblikovanju smernic razvoja, saj je bilo v minulih letih izdelanih kar nekaj raziskav ter primerjav različnih domačih in mednarodnih organizacijskih modelov.

"Mislim, da je v teh besedilih in v izkušnjah, ki jih imamo ustvarjalci, ki opravljamo praktično vse vloge procesa nastajanja predstave, zadosti znanja in razumevanja, da bi lahko v sodelovanju s strokovnjaki ministrstva za kulturo in ob širši podpori krovnih nevladnih organizacij pripravili temeljne razvojne smernice," je poudarila.

Na ministrstvu so kot enega izmed ciljev resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 izpostavili večji obseg vrhunske produkcije na področju sodobnega plesa in večjo prepoznavnost sodobnega plesa. To nameravajo doseči s ciljnim razpisom za dvig obsega in kakovosti produkcije in postprodukcije sodobnega plesa na nacionalni ravni ter s postavitvijo montažnega studia kot vadbenega in produkcijskega prostora.

V okviru razpisa z Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) bodo del sredstev namenili za zaposlitve mladih plesalcev. Razpis bo objavljen v začetku tega leta. Za montažni studio pa ministrstvo z Mestno občino Ljubljana intenzivno išče primerno lokacijo, so zapisali na ministrstvu.

Predstavniki Društva za sodobni ples Slovenije (DSPS) so bili na ministrstvo povabljeni na sestanek o problematiki tega področja. Kot je dejala Maja Delak, je minister izrazil željo po reševanju problematike ter naklonjenost področju. "Hkrati se mi zdi, da bi bile lahko za uspešno reševanje problematike sodobnega plesa ključne prav informacije, ki bi jih ministrstvo pridobilo v sodelovanju z ustvarjalci in DSPS kot krovnim društvom," je poudarila.

Ob tem Delak dodaja, da bi lahko Slovenija postala regionalni center sodobnega plesa v Jugovzhodni Evropi, če bi se na tem pričelo delati in vzpostavljati ustrezne strukture pred kakšnimi 20 leti.

"V 90. letih minulega stoletja je bil pravi trenutek - veliko je bilo produkcije, vzpostavljale so se zasebne iniciative, cveteli so mednarodni festivali... V tem trenutku, z odločitvami in omahovanji, ki so se dogajala zadnjih 20 let, pa se mi to ne zdi več mogoče," je pojasnila.