O obljubljeni deželi obstajajo zgodbe tudi v slovenskem izročilu, programsko vodjo festivala Špelo Frlic pa so zanimala vprašanja, kaj si ustvarjalci zamišljajo pod pojmom Indija Koromandija in kaj jim ta prinaša. S tem je povezana tudi vizualna podoba festivala, delo Tereze Prepadnik.

A kot je Frlic zapisala v programsko zloženko, si ni predstavljala, da si bo ustvarjalcem letošnjega festivala tako težko zamisliti lastne, individualne Indije Koromandije. Program bo sicer poudarjal človekov odnos do prostora, živali, dreves in rastlin prek pripovedi in različnih zgodb. Med temi bo premiero doživela pripovedovalska predstava Območje človeka igralca Gregorja Zorca, nastala prav za festival. Avtor je na nedavni novinarski konferenci pojasnil, da Indijo Koromandijo dojema kot svet domišljije, v katerega se umakneš, da pozabiš na vsakdanje tegobe.

Iz tujine bo na festivalu gostoval Abdishek Thapar iz Indije s performansom Moj dom na razpotju, v katerem se tudi prek vonjev in okusov spominja svojih zgodnjih let in doma, ki ga je moral zapustiti zaradi vojne. V njem po besedah Frlic naslavlja drugačno zgodbo, ki ni evropocentrična.

Eden od dogodkov bo posvečen zgodbam v narečjih ob glasbi Bakaline Velike s pripovedovalkami Anjo Zag Golob, Renato Lapanja in Natašo Kramberger. Ilustrator Ciril Horjak pa bo predaval o Indiji Koromandiji ob izbranih likovnih delih; umetnino na to temo je denimo ustvaril Hinko Smrekar.

Festival se bo tudi letos sklenil z večerom resničnih zgodb, ki jih bodo pripovedovali režiserka Ivana Djilas, kantavtorica Kiki, plesalec Jurij Konjar, jezikoslovec Marko Stabej, fizičarka Lara Ulčakar in novinar Erik Valenčič.