Roman Moj Trst po besedah Bogomile Kravos prinaša pričevanje o času in prostoru izpod peresa angažirane osebe, kar velja za vse Slovence na meji. Meja je simbol omejevanja hkrati pa tudi mitizacij, je pojasnila in poudarila, da se sama vedno opredeljuje kot tržaška Slovenka, poimenovanje zamejski Slovenci pa razume kot definicijo, ki jo uporabljajo tisti, ki živijo zunaj, v njenem primeru, tržaškega prostora. Kot je spomnila, je tržaško okolje del v 70. letih nastalega koncepta o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, še danes pa verjame, da lahko s svojo kompleksnostjo in specifiko obogati celotno slovensko območje. V knjigi je opisala tudi eno izmed anekdot, ko je kot 13-letna deklica pisala pismo astronavtu Juriju Aleksejeviču Gagarinu in dobila od njega tudi odgovor, ki ga je, kot se spominja, vsa družina imela za relikvijo.
Denis Poniž je želel tudi v svoji najnovejši esejistični zbirki Videnja in vedenja slediti metodi, da "pove nekaj objektivnega na subjektiven način" ter se obenem izogiba aktualističnemu pisanju. Knjiga prinaša deset esejev, v kateri si avtor postavlja vprašanja o svojih videnjih sveta in človeka, narave in živih bitij, literature in znanosti ter "z izjemno razgledanostjo o pojavih bivanja, mišljenja in ustvarjanja, sočutjem do slehernega živega bitja, filozofsko osrediščenostjo na štiri Empedoklove snovne principe - voda, zrak, Zemlja in ogenj - predvsem pa s poudarjanjem etične razsežnosti človeka kot počela, s katero se človeštvo začenja in z odsotnostjo katere samo sebe izničuje", so zapisali pri Slovenski matici.
Irena Avsenik Nabergoj je v obsežni monografiji Izvori podobe Judov v starejši slovenski književnosti raziskovala zlasti negativne podobe, ki se pojavljajo tako v starejši slovenski kot tudi evropski literaturi. Kot je povedala, sta se v slovenskem prostoru obdržala zlasti dva negativna predsodka: o Judih kot neumnih hinavcih ter o krvoločnežih, ki so ubili Kristusa, pozneje pa se jima je pridružil še stereotip o oderuhih. Med drugim je pojasnila, da slovenski protestanti, denimo Primož Trubar, niso imeli tako slabega mnenja o Judih, medtem ko je bil Martin Luter zelo negativno nastrojen proti njim. V monografiji je obdelala tudi dve pesmi Franceta Prešerna Judovsko dekle in Od železne ceste, ki prav tako ne izkazujeta sovražnosti do Judov.
Monografija sicer obsega pet delov, prvi in drugi predstavita različne vidike evropskega konteksta odnosov med Judi in Nejudi. Tretji in četrti prinašata pionirsko analizo judovske podobe v starejšem slovenskem slovstvenem izročilu, med drugim so predstavljena dela Trubarja, Valvasorja in Svetokriškega ter Dalmatinov, Škofjeloški, Kapelski in Drabosnjakov pasijon kot tudi Poljanski rokopis ter mnoštvo folklornih pasijonskih molitev. Peti del pa vsebuje primere judovske podobe v vplivnih basnih, novelah in drugih moralno-didaktičnih pripovedih starejšega evropskega slovstvenega izročila.
Urednica Ignacija Fridl Jarc je skupaj z uredniškim odborom - Tadejem Bajdom, Dragom Kladnikom in Andrejem Seliškarjem - predstavila še 17. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki vsebuje različne prispevke uglednih strokovnjakov iz zgodovine naravoslovnih znanosti in tehnike in so ga obnovili po 20 letih.