Moliere je v Don Juanu prikazal neustavljivega zapeljivca, lažnivca, prevaranta in morilca, ki ne pozna občutka krivde; zanj ne obstajata ne greh ne pokora, ravna natanko tako, kot mu narekuje njegova sebičnost, in se ne ozira na domnevno voljo nebes.
"To je t.i. laboratorijsko čisti lik psihopata, saj ima vse lastnosti, ki jih pripisujemo psihopatu. Vedno več jih živi med nami in mi sami jih spodbujamo k temu, saj v njih prepoznavamo svobodo, ki si jo želimo tudi sami," je na novinarski konferenci pred premiero povedala dramaturginja Nina Šorak.
Ne glede na svoje prvotne zamisli je režiser Daniel Day Škufca na oder postavil originalen tekst, saj sta ga fascinirala tako lik kot tudi sama zgodba: "Uprizoritev se sprašuje o posameznikovi svobodi v sodobnem svetu ter o mejah te svobode v okvirih družbene morale. Ti okviri naj bi bili prostor, znotraj katerega je mogoče živeti človeka vredno življenje. Don Juan jih ne pozna, saj je utelešenje človekove divjosti, egoizma, narcisizma, zvestobe zgolj samemu sebi, vsega tistega, kar si civilizirana družba prizadeva zatreti ali vsaj obvladati."
Don Juan gotovo ni človek, po katerem bi se družba lahko zgledovala, če se noče ujeti v lastno zanko. Vendar čas, v katerem živimo, neusmiljeno producira nove in nove Don Juane, je prepričan mladi režiser. "Don Juana sem želel obravnavati zaradi enigmatičnosti naslovnega lika. Zaradi njegove popularnosti skozi zgodovino. Ogromno avtorjev se je ukvarjalo z likom Don Juana, v resnici je bil neke vrste prvi literarni zvezdnik. Fascinantno je, da njegova fiktivna karizma očitno zelo privlači in da jo ljudje zelo različno dojemajo," je še dejal Škufca.
Predstavo v prevodu Primoža Viteza so ustvarili še lektor Srečko Fišer, scenografinja Urša Vidic, kostumograf Andrej Vrhovnik, svetovalka za gib Evin Hadžialjević, avtor glasbe Tine Grgurevič, oblikovalec svetlobe Samo Oblokar, oblikovalec zvoka Majin Maraž in igralci Matija Rupel, Žiga Saksida, Radoš Bolčina, Liza Marija Grašič, Arna Hadžialjević, Miha Nemec in Žiga Udir.